Resnično skrivnost pa opazimo na cerkvenem pročelju. Gre za neidentificiran plemiški grb iz leta 1621, ki ga je več avtorjev površno pripisalo kar Petačem. Inicialki FR in heraldični simbol treh lilij z delno iztegnjeno dlanjo pa prej kažeta na katerega od završniških kastelanov. S podobnim grbom, le da v popolnejši obliki z mitološko pošastjo, grifonom, in turškimi sabljami, se ponaša ena od grobnic v senožeški župnijski cerkvi.
Spet so tu tri kamnite lilije in dlan s tremi iztegnjenimi prsti. Latinski napis, ki se glasi: »Tu je moj pokoj. Tukaj bom prebival, počivaje v gospodu in v njegovo večno slavo« se sicer imenom izogne, toda leta 1602 je bil v kraju izpričan graščinski upravnik in sodnik Franc Rheiner. Kranjski deželni vicedom mu je namreč poslal ukaz o prijetju in zaslišanju treh krajanov. Vsaj nekaj časa je moral biti tudi uslužbenec grofov Petačev na gradu Završnik v Podgradu, kjer je leta 1621 verjetno vodil prezidavo tamkajšnje vaške cerkvice. Grajske oskrbnike so tedaj zaradi možne korupcije pogosto menjavali. Da je rodbina Rheiner (zapisovano tudi kot Reiner, Rainer ali Rainier) v Senožečah in morda še kje drugje v okolici res živela, kažejo še nekateri drugi drobni podatki. Pavel Reiner je bil med leti 1661 in 1694 senožeški župnik. Rodbinska grobnica je verjetno prav njegovo delo. V listinah lokavske cerkve je med imenitnimi botri naveden Franc Peter Rainier, v cerkvi pa so imeli tudi grobnico, ki so jo imenovali »Rainierova«, čeprav so na koncu vanjo začeli pokopavati tudi druge ugledne krajane. Ne nazadnje se nekateri člani rodbine pojavljajo tudi med osebjem v kobilarni Lipica. Ko so leta gradili znameniti hlev, imenovan Velbanca, je opravljal dela glavnega hlevarja oz. »štalirja« Andrej Rainier. Predpostavljamo, da je bil iz Senožeč, njegovo ime pa je zapisano na spominski plošči ob vhodu v Velbanco.
