Nicolae Ceauşescu (1918-1989), romunski politik

Rodil se je v vasi Scorniceşti (Olt) leta 1918 kot deseti otrok v revni kmečki družini. Že kot 11-letni deček je pred očetom, nasilnežem in alkoholikom, pobegnil v Bukarešto, kjer se je izučil za čevljarja.

Leta 1932 se je priključil tedaj prepovedani Komunistični partiji in bil zaradi delovanja v njej do 2. sv. vojne večkrat aretiran in zaprt. Po smrti G. G. Deja je leta 1965 postal prvi, nekaj mesecev kasneje pa generalni sekretar romunske Komunistične partije. Že čez dve leti je strnil v svojih rokah vso oblast, saj je prevzel tudi dolžnost predsednika državnega sveta. Od leta 1974 je bil predsednik države.

V zelo kratkem času je njegov režim postajal vedno bolj brutalen in represiven. Vzpostavil je kontrolo nad svobodo govora, nadzor nad mediji ter ni toleriral notranjih nesoglasij. V nekaterih pogledih je bilo njegovo delovanje najbolj rigidno v vzhodnem bloku. Po vzoru sovjetske KGB je okrepil tajno policijo Securitate, ki je postala ena najbolj vseprisotnih in brutalnih tajnih policij na svetu. Vodil je razmeroma neodvisno zunanjo politiko ter poslabšal odnose s Sovjetsko zvezo. Raje se je povezoval z ostalimi komunističnimi režimi, predvsem »neuvrščenih« držav v tretjem svetu.

S svojo diktaturo, kultom osebnosti, nacionalizmom, nepotizmom in megalomanskimi načrti je pahnil deželo v revščino. Leta 1982 je s ciljem poplačati romunski zunanji dolg ukazal izvoziti čimveč kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov. To je privedlo v ekstremno pomanjkanje hrane, nafte, energije, medicinskih in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Med načrti je imel tudi ukinitev vasi in preselitev prebivalstva v mestna naselja. Prepovedal je splav, saj je želel dvigniti število romunskih prebivalcev na 20 milijonov. Ta cenzus so dosegli leta 1969. Danes ima Romunija cca 400 tisoč prebivalcev manj.

Vsi ti ukrepi so izzvali med prebivalci nezadovoljstvo, ki je vrhunec doseglo med ljudsko vstajo, znano kot romunska revolucija, leta 1989. Takrat je Ceauşescu ukazal streljati v množico. Z ženo Eleno in še dvema politikoma je iz prestolnice skušal pobegniti s helikopterjem v svojo počitniško rezidenco v Snagovu, a ga je vojska prisilila, da je pristal v kraju Târgovi?te. Vojaško sodišče ga je po hitrem postopku v eni uri obsodilo in skupaj z ženo usmrtilo s streljanjem na božični dan leta 1989.