Po vzoru prvih zamisli za Vzajemno zavarovalnico je Plečnik vrhnji del stavbe zrahljal z loggio, namenjeno zimskemu vrtu. Pri nadaljnjem projektiranju je arhitektu kot risar pomagal učenec Milan Černigoj, vpeljane spremembe načrta pa so šle v korist bolj ekonomične izrabe prostora.
Plečnik je povišal drugo nadstropje in takoj za zimskim vrtom stavbi dodal še eno etažo. Med zidavo je sledilo novo povišanje Peglezna. Opisanim spremembam je botrovala medtem sprejeta gradbena črta Poljanske ceste, ki naj bi zravnala nekdanjo vaško cesto in jo strnjeno zazidala do enotne višine. Z razvrščanjem stavbnih mas je Plečnik ustvaril videz stopničaste rasti stavbe. Šestim velikim polkrožno zaključenim izložbenim odprtinam sledi v nadstropju pas 12 oken z zaobljenimi čeli in nad njimi loggia s 4 pari stebrov, ki se v vodoravni smeri nadaljujejo v pilastre z girlandami. Del stavbe, ki je gleda na Kapiteljsko ulico, pa je rešil povsem drugače. Renesančno kompozicijsko strogost je zamenjal na videz svobodnejši in notranji prostorski ureditvi ustreznejši pristop pri razporejanju različno velikih okenskih odprtin. Monumentalna klasika in funkcionalna jasnost si v Plečnikovem delu podajata roki. Zunanjost stavbe krasi sivi umetni kamen, omet pa je bil prvotno zaradi bogate primesi apna snežno bel.
Ker je moral Plečnik pri načrtovanju povišati stavbo, je temu ustrezno prilagodil tudi stopnišče. Prenesel ga je na nasprotni konec, samega tlorisa pa ni spreminjal. Namesto polkrožnega stopnišča v ožjem delu stavbe je sedaj lahko v severovzhodnem vogalu zastavil pravokotnega dvoramnega. Stopnišče daje vtis, da je precej večje, kot v resnici. Plečnik si je pomagal z diagonalno delitvijo stavbnega tlorisa, kar je optično podaljšalo tek stopnic. Te so oprte na kovinske nosilce, ki tečejo neprekinjeno do vrha 3. nadstropja. Zaradi ozkega stopničastega jaška je ograjo, ki prevzema tudi del statičnega bremena, poglobil v stopnice, ki jih ni krajšal. Z rešitvijo je bil očitno zadovoljen in jo je pozneje ponovil v stranskih stopniščih Narodne in univerzitetne knjižnice.
Posebno pozornost si zasluži jambor za zastave, ki ga je Plečnik postavil pred Pegleznom. Prvotno je predvidel na tem mestu svetilnik, ki pa ga je pozneje uporabil na stopnicah pred cerkvijo svetega Jerneja v Šiški. Jambor je sestavljen iz treh drogov, od katerega vsak predstavlja en narod tedanje države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zato vsak nosi barve trobojnice posameznega naroda, prečno pa jih povezujejo trobojnice skupne države. Po drugi svetovni vojni so jambor odstranili, na pobudo arhitekta Boža Podlogarja pa so ga leta 1989 obnovili. Kopija jambora danes stoji tudi na vhodu v Praški grad, saj ga je Slovenija poklonila Češki ob Plečnikovi razstavi v Pragi leta 1996. Kljub trikotni obliki je Plečnik stavbo zaključil z ozko fasado, ki ustvarja prostor trga. Jambor ni postavljen v osi stavbe, ampak je zamaknjen tako, da je z iste točke s praga stolnice mogoče videti tako obelisk Robbovega vodnjaka kot Plečnikov jambor. Robbov obelisk simbolizira tri slovenske reke in je zato trikoten, jambor pa tri narode in ima zato tri drogove.
Tudi tu je mogoče videti, kako je Plečnik, z malimi posegi v urbano tkivo, povezoval mesto v celoto.