Železarna Ravne in šport
V železarni so upoštevali rek Zdrav duh v zdravem telesu in podpirali športna društva ter posameznike. Obenem so skrbeli za gradnjo objektov za vrhunske športe in za rekreacijo svojih delavcev. Skrb se jim je obrestovala, saj so naši športniki osvojili veliko odličij in bili na olimpijskih igrah (OI) ter svetovnih prvenstvih (SP).
ŠPORTNO ZALEDJE
Železarna je leta 1949 zgradila na Čečovju skakalnico, a so jo opustili, ko so zgradili nove v Dobji vasi. Pomagala je pri urejanju smučarske tekaške proge, smučišč na Poseki in Ošvenu ter odbojkarskega igrišča v parku. Leta 1965 so zgradili Dom telesne kulture (DTK) s plavalnim bazenom in stadionom, pozneje še teniška igrišča in olimpijski bazen. Danes je to Športni park Ravne. V osemdesetih letih so, tudi s prostovoljnim delom železarjev, zgradili še rekreacijski center Ivarčko jezero.
TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN
Po vojni je v kraju delovalo Fizkulturno društvo Guštanj, naslednik nekdanjega Sokola, združevalo pa je vse športne panoge. Velik vpliv na njegovo delo je imela železarna, saj je zaposlene spodbujala k zdravemu načinu življenja. Leta 1948 so se druga športna društva odcepila, nastalo je Telovadno društvo Partizan in bilo zelo uspešno. Ob 10. Koroškem festivalu junija 1955 so bili v grajskem parku na sporedu telovadna povorka in nastopi vseh vrst Partizana. Leta 2019 je Športno društvo Partizan praznovalo 100-letnico svojega delovanja.
USPEHI SMUČARJEV TEKAČEV
Prvi direktor železarne Gregor Klančnik je bil odličen tekač na smučeh. Postal je jugoslovanski reprezentant in v sezoni 1937/38 na Jahorini osvojil naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. Kot predsednik je zastopal Športno društvo Fužinar in bil kapetan za teke Smučarske zveze Jugoslavije.
Štefan Robač se je s teki na smučeh začel ukvarjati leta 1946. Že leta 1950 je postal republiški in državni prvak ter član državne reprezentance. Za Jugoslavijo je nastopil na ZOI 1956 v Cortini d’Ampezzo v teku na 30 in 50 km. Na 30 km je bil 45., na 50 km je bil diskvalificiran. Zatem je zbral fante na Ravnah. Trenirali so smučarski tek in bili uspešni. Časopisi so pisali, da Ravne niso prepoznavne le po železarni, ampak tudi po smučarskih tekačih, ki so bili na OI in SP. Izstopala sta Mirko Bauče, ki je nastopil na ZOI 1964 v Innsbrucku ter ZOI 1968 v Grenoblu, in Milan Dretnik, ki je že kot mladinec bil državni reprezentant. Leta 1964 je postal mladinski republiški in državni prvak, leta 1965 pa državni mladinski prvak. Zagotovil si je tudi nastop v državni tekaški reprezentanci, ki se je leta 1970 udeležila SP v Štrbskem Plesu v Visokih Tatrah.
ODBOJKA, PONOS ŽELEZARSKEGA KRAJA
Odbojko igrajo na Ravnah že 92 let. Leta 1954 pa je nastal Odbojkarski klub Fužinar, postal je republiški prvak in se uvrstil v slovensko-hrvaško ligo. Leta 1957 so bili odbojkarji eno sezono v 1. zvezni ligi. Leta 1963 so bili že drugič med najboljšimi in tu ostali 4 leta. V 2. zvezni ligi-zahod so bili v letih od 1968 do 1971, tretjič pa so bili prvoligaši leta 1972. V samostojni Sloveniji so se leta 1995 uvrstili v pokalno tekmovanje evropske odbojkarske zveze. V sezoni 1997/98 so postali pokalni in državni prvaki.
Uspešne so bile tudi odbojkarice, ki so se leta 1979 uvrstile v 1. zvezno ligo, kjer so igrale 4 leta. Klubu se je nato poznalo pomanjkanje dobrih igralk. Rezultat te krize je bilo 10. mesto v sezoni 1982/83 in izpad iz 1. zvezne lige.
Ne smemo tudi mimo Adolfa (Adija) Urnauta. Leta 1957 je nastopil za mladinsko in v letih od 1959 do 1971 igral za jugoslovansko člansko reprezentanco. Na 320 tekmah je osvojil 3 zlate medalje na sredozemskih igrah in bronasto odličje na univerzijadi (1965). Športno pot je začel pri OK Fužinar, igral tudi za Branik in kot gost za Mladost Zagreb v evropski ligi prvakov, kariero pa sklenil pri OK Kvarner na Reki. Bil je na evropskih in sredozemskih prvenstvih, na univerzijadi in na SP: leta 1962 v Moskvi, leta 1966 v Pragi in leta 1970 v Sofiji. Na univerzijadi v Budimpešti leta 1965 je osvojil bronasto, na sredozemskih igrah v Neaplju leta 1963 in v Tunisu leta 1967 pa zlato medaljo. Treniral je mladinsko reprezentanco v odbojki na mivki in bil trener Invalidskega športnega društva Samorastnik ter moške in ženske reprezentance v odbojki sede. Leta 2012 je prejel Bloudkovo plaketo, leta 2019 pa Bloudkovo nagrado. Njegova žena Anita Goltnik Urnaut je bila odbojkarica Fužinarja pa tudi članica ravenske in reprezentančne ekipe sedeče odbojke. Tudi sinovi Andrej, Matjaž in Tine so šli po očetovih stopinjah.
JUNAKI BELIH STRMIN
Na smučišču Ošven je SK Fužinar večkrat organiziral FIS-tekme, na katerih je nastopil tudi Bojan Križaj. Najvidnejše uspehe pa sta dosegli alpski smučarki Krista Fanedl in Irena Jež.
Krista Fanedl Dekleva je že kot pionirka uspešno tekmovala med članicami. Ko se je zaradi študija preselila v Ljubljano, je za SK Enotnost nastopala do leta 1966. Udeležila se je treh zimskih univerzijad: leta 1962 v Villarsu (Švica), leta 1964 v Špindlerovem mlinu (ČSSR) in leta 1966 v Sestrieru (Italija). Za Jugoslavijo je nastopila tudi na ZOI 1964 v Innsbrucku, kjer je v smuku bila 31., v veleslalomu pa 37.
Irena Jež se je 8-letna včlanila v SK Fužinar in zanj nastopala več kot 16 let. Bila je v mladinski in v članski reprezentanci in zastopala Jugoslavijo na tekmovanjih v Avstriji, Italiji, Švici, ZRN, ČSSR, Franciji, Bolgariji in SSSR. Največji uspehi: SP v St. Moritzu leta 1974, kjer je bila 10. v alpski kombinaciji in 25. v slalomu. Solidna 33. je bila v veleslalomu in 36. v smuku. Med članicami je osvojila 9 državnih naslovov.
NAMIZNOTENIŠKI USPEHI
V petdesetih letih so bili dobri igralci namiznega tenisa Robert Jamšek, Valter Grabner, Mirko Bauče, Jožica Vavče in Erika Pipan, najboljša pa je bila Ivana Petrač, ki je dolgo igrala za NTK Fužinar; po odhodu v Ljubljano pa za Olimpijo. Bila je standardna igralka mladinske in članske ekipe, znana kot neugodna obrambna igralka. V mladinskih in članskih dvojicah je osvojila 9 republiških in 5 državnih prvenstev. Kot posameznica je bila 3-krat republiška in enkrat državna prvakinja pri mladinkah ter 2-krat republiška prvakinja pri članicah. Za Jugoslavijo je prvič igrala leta 1960, za reprezentanco pa je nastopila 9-krat. Na balkanskem prvenstvu leta 1962 sta s Cirilo Pirc osvojili 1. mesto, nastopila pa je tudi na SP v Pragi leta 1963.
KEGLJAŠKI LEGENDI
Kegljanje ima na Ravnah dolgoletno tradicijo, dve igralki pa sta segli v svetovni vrh. Francka Hafner je bila od leta 1961 v ženski ekipi KK Fužinar, leta 1965 je oblekla dres z državnim grbom in postala stalna reprezentantka. V petih letih je Jugoslavijozastopala 18-krat, od tega 2-krat na SP: leta 1966 v Bukarešti, kjer je bila v ekipnem delu s 401 podrtim kegljem najboljša Jugoslovanka, in leta 1968 v Linzu. Fricka Mačič je začela kegljati leta 1959 pri KK Fužinar. Leta 1969 je že nastopila za jugoslovansko državno reprezentanco. Ko je kegljala drugič, je bila najboljša Jugoslovanka. Odlična je bila leta 1970 na ekipnem DP v Crikvenici, kjer je s 476 podrtimi keglji postavila rekord kegljišča in svoj osebni rekord. V dveh letih je 6-krat zastopala našo državo, od tega enkrat tudi na SP v Bolzanu leta 1970.
PLAVALNI MOJSTRI
Uspehi sedanje generacije plavalcev niso naključni, saj je v sedemdesetih letih največ dosegla Maja Rodič, ki je v različnih kategorijah in disciplinah osvojila 75 republiških in 59 državnih naslovov ter 6 naslovov mladinske balkanske prvakinje. Brez vztrajnosti plavalcev iz tega obdobja morda ne bi bilo uspehov Tjaše Oder, Damirja Dugonjića, Gaje Natlačen in Mojce Sagmeister …
NI RAVEN BREZ NOGOMETA
Železarji igrajo nogomet že 83 let. Vse generacije NK Fužinar so bile solidne, a veliki met se jim je zmeraj izmuznil. Sedanja generacija pa je okronala svoje delo s 5. mestom v 2. republiški ligi. Prejšnje generacije so jim tako tlakovale pot v drugi najvišji rang tekmovanja.
NAMESTO SKLEPA
Železarna je skrbela tudi za dobro delo rokometa, ki je v sezonah 1986/87 in 1988/89 igral v prvi republiški ligi. Dobro je delal tudi Karate klub, kjer sta po Brunu Borovniku največ dosegla brata Bojan in Roman Breznik. Športna pravljica, ki jo je zasnovala naša železarna, pa še ni končana.