K priljubljenosti čitalniških prireditev so veliko doprinesli pevski nastopi.
Ob ustanovitvi kranjske Narodne čitalnice je pel moški pevski zbor s štirinajstimi pevci. Izvajal je domoljubne pesmi, ki so bile takrat najbolj priljubljene. Pevce sta spremljala pianist in violinist. Zbor sta vodila učitelja Peter Cebin in Andrej Petelin. Leta 1870 so ustanovili tudi čitalniški orkester, na začetku 20. stoletja še godbeni klub.
Leta 1895 je prof. Anton Štritof ustanovil mešani pevski zbor. V prvih letih 20. stoletja je njegovo vodstvo prevzel Vilko Rus, ki je zbor vodil več kot dvajset let. Pred letom 1930 se je čitalniški zbor združil s sokolskim pevskim zborom.
Čitalniški pevski zbor je bil pobudnik za ustanovitev Glasbene šole v Kranju, ki je začela s svojim delom 1. decembra 1909. Po dogovoru s čitalnico je postala podružnica Glasbene matice. Lastnih prostorov ni imela, gostovala je v gimnaziji, v osnovni šoli in v zasebnih hišah. Bila je prva glasbena šola na Gorenjskem.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
Leta 1895 je prof. Anton Štritof ustanovil mešani pevski zbor. V prvih letih 20. stoletja je njegovo vodstvo prevzel Vilko Rus, ki je zbor vodil več kot dvajset let. Pred letom 1930 se je čitalniški zbor združil s sokolskim pevskim zborom.
Čitalniški pevski zbor je bil pobudnik za ustanovitev Glasbene šole v Kranju, ki je začela s svojim delom 1. decembra 1909. Po dogovoru s čitalnico je postala podružnica Glasbene matice. Lastnih prostorov ni imela, gostovala je v gimnaziji, v osnovni šoli in v zasebnih hišah. Bila je prva glasbena šola na Gorenjskem.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
