Nekatere skupine znotraj Jugoslovanske strokovne zveze, med njimi „križarji“, kamor se je uvrščal tudi Edvard Kocbek, so se tudi v delavskih bojih nagibale k sodelovanju z marksizmom. Proti slednjemu je Gosar zelo odločno nastopil v razpravi Delavski pokret in krščanska reforma družbe leta 1928 v Času, zavrnil je tudi možnost tako imenovanega poduhovljenega marksizma.
Razmišljanje je bilo ponatisnjeno v Razpravah o družbi in družabnem življenju leta 1932 v Ljubljani, do tedaj najpomembnejših že objavljenih razprav z izvirnim dodatkom dveh poglavij Splošne sociologije. V slovenskem javnem življenju so zelo odmevale, zaradi priročnosti in krajšega obsega pa so ostale tudi po izidu dela Za nov družabni red najbolj znano in največkrat omenjeno Gosarjevo delo.
“Zaradi tega krščanski delavski pokret ne more in ne sme hoditi po potih marksizma, ki je, kot smo videli, z ekonomskega in socialnega vidika vprav v osnovi zgrešen. Kajti marksizem, namreč pravi, zares dosledni marksizem vobče ne more biti realen, konstruktiven in reformatičen, marveč je lahko le ekstremističen, negativen in revolucionaren. V tem tiči njegova moč in privlačnost.“
(Andrej Gosar, Delavski pokret in krščanska reforma družbe, Razprave o družbi in družbenem življenju, 1932, str. 117-136)
Med Gosarjem in ostalim krščansko-socialističnim razumništvom je prišlo do globokega prepada, prav tako je prihajalo do vedno večjega razhajanja z SLS. Tako je v razmišljanju o poglavitnih spornih vprašanjih slovenskega krščanskega socialnega gibanja med obema svetovnima vojnama v delu Glas vpijočega v puščavi, zapisal:
„Tako sem v tej borbi za novi, sodobni krščansko-socialistični nazor ostajal v resnici skoraj popolnoma sam, brez izdatne podpore od katerekoli strani. Še več, prav tiste organizacije in tisti vodilni ljudje v njih, ki so na zunaj veljali za pristaše moje smeri, so s svojim nagibanjem in končnim zaletom v marksizem pravo krščansko-socialistično smer predstavili v popolnoma zgrešeni luči in ji tako največ škodovali.“
(Andrej Gosar, Glas vpijočega v puščavi. Delo je bilo napisano leta v letih 1940 in 1956, izšlo je posthumno)
Andrej Gosar, Reforma društva: sociološki i ekonomski osnovi,
Beograd 1933
O globokem prepadu med Gosarjem in ostalim krščansko-socialističnim razumništvom govori tudi ostra odklonilna kritika njegove knjige Reforma društva. Kritika je bila objavljena leta 1934 v reviji Beseda.
Gosar je objavljal tudi v glasilu študentskega dela Katoliške akcije, Straža v viharju (1934/35–1940/41). List je ves čas podpiral politično usmeritev in dejavnost Antona Korošca ter opozarjal na nevarnost komunizma, kar razberemo tudi iz Gosarjevega članka Od kod in zakaj marksistične zablode v naših vrstah.