Odločni nasprotnici Hitlerja
Alma M. Karlin je živela zelo skromno, v hiši je vladal vojaški red, življenje se je odvijalo po strogem urniku. Dan se je začel z obiskom maše v Marijini cerkvi. Dopoldne in po kosilu je pisala; takrat je morala v hiši vladati popolna tišina. Sledil je sprehod. Karlinova je bila navdušena pohodnica in s Schreiber Gammelinovo sta pogosto prehodili tudi po 40 kilometrov na dan. Uživali sta v večernih pogovorih ob vinu, pogosto so ju obiskovali gostje z vseh koncev sveta.
Spomladi 1936 sta ju obiskala Heinrich in Marie. Pastor je razmišljal o upokojitvi in nakupu hiše v Celju, kamor bi se umaknil pred nacizmom. V začetku junija, dva tedna po obisku, je umrl. Schreiber Gammelinovo je smrt očeta globoko potrla. Po njem je podedovala dragoceno pohištvo, porcelan, srebrn jedilni pribor, posteljnino … Odločila se je, da vse to prepelje v Celje. Hotela je polepšati dom in se obdati s predmeti, ki so ji obujali ljube spomine. Po očetu je podedovala tudi denar, s katerim si je istega leta kupila posest v Pečovniku.
S Karlinovo sta takrat živeli v središču mesta, v stari »rimski hiši«, poleti 1939 pa sta morali hišo zapustiti. Občina je namreč nameravala širiti Ljubljansko cesto in pri tem hišo podreti. To je bil po besedah Schreiber Gammelinove zgolj izgovor, da so ju pregnali iz mesta. S celjskim pekom Josipom Kirbišem sta hišo zamenjali za vilo v Zagradu. S to selitvijo sovpada začetek zelo težkega obdobja.
Schreiber Gammelinova je bila, tako kot Karlinova, odločna nasprotnica Hitlerja vse od njegovega prihoda na oblast. V tem duhu sta že pred vojno aktivno delovali. Alma je bila kmalu po nemški okupaciji Celja zato zaprta. Iz mariborske meljske vojašnice – predvidena naj bi bila za deportacijo v Dachau – jo je junija 1941 rešila Thea. Sledila so zasliševanja gestapa in neuspešen beg v tujino. Leta 1942 je gestapo v Celju zaprl še Theo. Potem ko se je Alma leta 1944 pridružila partizanom, je tudi Thea začela delati kot kurirka za Kozjanski odred. Kljub temu so ji 13. novembra 1945 zaplenili posest v Pečovniku. Tri dni pozneje je v Nemčiji umrla njena mati Marie Schreiber (6. 3. 1872–16. 11. 1945).
Schreiber Gammelinova se je na odločbo celjske mestne zaplembne komisije pritožila. Zaradi številnih zbranih pričevanj njej v podporo je komisija odločbo o zaplembi 10. aprila 1946 razveljavila. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je po vojni brez vile ostala tudi Karlinova, zato sta se preselili v Pečovnik. Sledilo je obdobje strahovite revščine, saj sta bili obe brez vsakršnega vira prihodkov. Živeli sta v hudem pomanjkanju, pohištvo, posteljnino, porcelan in drugo sta menjavali za hrano. Karlinova je umrla 14. januarja 1950 zaradi tuberkuloze in raka na prsih.