Svet od 80. let 20. stoletja in vse do danes močno zaznamujeta silovit razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in z njo povezan porast najrazličnejših informacij. Brez računalnika si tako tudi moderne knjižnice že dolgo ni mogoče več predstavljati, saj je njegova uporaba izboljšala številne knjižnične storitve in uporabnikom olajšala dostop do informacij. Leta 1991 je mariborski Institut informacijskih znanosti razvil sistem COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki so se mu najprej pridružile knjižnice slovenskih regijskih središč s tradicijo študijskih knjižnic in z obsežnimi fondi strokovne literature, med njimi tudi Osrednja knjižnica Celje.
Isto leto je v njenih oddelkih nabave in obdelave že »stekla« avtomatizacija postopkov inventarizacije in obdelave gradiva, leta 1995 pa je knjižnica uvedla računalniško podprto izposojo gradiva, ki je štiri leta zatem zajela že vse oddelke in podružnice knjižnice. Tedaj so se iz knjižničnih prostorov začeli postopoma umikati tudi listkovni katalogi, ki so jih nadomestili elektronski katalogi na računalnikih. Od sredine devetdesetih let knjižnica svojim obiskovalcem omogoča tudi brskanje po svetovnem spletu.
Ob 50. obletnici ustanovitve Študijske knjižnice leta 1996 je knjižnica za dotedanje uspešno delo prejela srebrni celjski grb, obnovila nekatere svoje prostore in postavila nov vsebinski koncept Levstikove sobe, ki je v naslednjih letih postala osrednji prostor za knjižnične prireditve. Zahteve sodobnega časa in porast knjižničnega gradiva na različnih nosilcih so celjske knjižničarje v 90. letih vedno bolj silili k razmišljanju o novi stavbi knjižnice, v kateri bi bilo dovolj prostora za naraščajoči knjižnični fond in združitev dejavnosti celjskih mestnih oddelkov pod eno streho. Po večletnem iskanju rešitve je bil leta 2004 izbran načrt za novo poslopje Osrednje knjižnice Celje. Dve leti zatem so se na Muzejskem trgu začela prva gradbena dela, ki so jih z odkritji zanimivih najdb prekinila arheološka izkopavanja. V letu 2008, potem ko so se vsi oddelki in službe knjižnice z Muzejskega trga preselili na začasno lokacijo na Mariborsko cesto v stavbo bivše Kovinotehne, so se dela nadaljevala. Januarja 2010 je nova knjižnica na Muzejskem trgu 1a, ki vso gradivo združuje na enem mestu, naposled le odprla svoja vrata.
V tem času ni zastal razvoj krajevnih knjižnic. Junija 2000 je nove prostore najprej dobila knjižnica v Vojniku, leta 2009 krajevna knjižnica na Dobrni, poleti 2015 pa se je v nove prostore preselila tudi krajevna knjižnica v Šmartnem v Rožni dolini.
Knjižnica je ves čas skrbela tudi za razvoj ostalih programov. V njenem okviru je spomladi leta 1994 začela delovati Univerza za III. življenjsko obdobje. S številnimi programi za starejše ta ves čas skrbi za njihovo kakovostno preživljanje časa. Od leta 1999 knjižnica izvaja tudi projekt Knjižnica na obisku – storitve na domu za tiste bralce, ki sami ne morejo obiskati knjižnice, s posebnim programom Z branjem do zvezd pa vabi odrasle bralce h kakovostnemu branju.
Konec leta 2015 je imela Osrednja knjižnica Celje v svoji knjižnični zalogi že preko 444 tisoč enot knjižničnega gradiva, približno 18 tisoč aktivnih članov ter več kot 1,6 milijona izposoj. Knjižnica v sodobnem času poleg spodbujanja branja in bralne kulture vedno bolj postaja tudi prostor medgeneracijskega in medkulturnega srečevanja, druženja in dialoga ter prireditveni prostor za vse generacije in socialne skupine v mestu in širši okolici. Knjižnica vsakomur ponuja možnost, da z branjem krepi vedenje o sebi in svetu, odpre vrata domišljiji in vstopa v različne prostorske in časovne razsežnosti.
Direktorji Osrednje knjižnice Celje po letu 1991 so bili: Janko Germadnik (1988–2001), mag. Branko Goropevšek (2001–2012), Martina Rozman Salobir (2012–2013, v. d. direktorice), mag. Polona Rifelj (2013–2021), dr. Andreja Videc (2021–2022, v. d. direktorice), od 1. avgusta 2022 dalje Osrednjo knjižnico Celje vodi Polonca Bajc Napret.