Poleg celjske tovarne emajlirane posode so Westni imeli v Sloveniji v svoji lasti tudi Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. in Kranjsko industrijsko družbo d. d., bili pa so tudi lastniki precejšnjega števila delnic Trboveljske premogokopne družbe (TPD).
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
To podjetje sta že leta 1858 ustanovila tržaška trgovca, brata Franc in Jurij Gossleth. Podjetje je imelo do leta 1878 značaj posamične firme, tega leta pa se je preoblikovalo v delniško družbo. Ko se je leta 1914 delniška družba reorganizirala, so njeni lastniki postali Westni. Podjetje je sprva izdelovalo strojilo za usnje, nato pa tudi druge proizvode, med katerimi sta bili najpomembnejši žveplena in klorovodikova kislina.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. je poleg obrata v Hrastniku imela še dva obrata v Celju (Gaberju). Prvega so ustanovili že leta 1891, v njem pa so iz žveplovega dioksida, ki se je sproščal pri topljenju cinkove rude v Cinkarni, pridobivali žvepleno kislino. Pred prvo svetovno vojno so je letno pridobili 432 vagonov. V njem je bilo pred prvo svetovno vojno 63 zaposlenih, od tega 60 moških in 3 ženske. Ta obrat se je leta 1919 osamosvojil in postal samostojno podjetje. Drug obrat v Celju (Gaberju) je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. ustanovila leta 1927, v njem pa so proizvajali superfosfat, od leta 1934 pa še gnojilo, imenovano fosfatna žlindra.
