Vila rustika v Šmarju pri Jelšah je bila izjemno velika in bogato opremljena. Znotraj 240 x 215 m velikega obzidja je dr. Fran Lorger odkril štiri stavbe z različno namembnostjo, vendar prostor ni bil v celoti raziskan, saj manjka glavno stanovanjsko poslopje. Ugotovil je, da zid izhaja iz poslopja nad prostorom V in poteka ob Dvorskem potoku. Po legi rimskega zidu v strugi Dvorskega potoka je ugotovil, da je Dvorski potok od antike do danes z naplavinami svoj nivo zvišal, da je tekel ob zidu rimske vile ter svojo smer ohranil od rimske dobe vse do danes.
V stavbi, ki je imela funkcijo kopalnice, je lahko ločil dve vrsti prostorov, višje ležeče sobe I–V in nižje ležeče prostore VI–IX. Tla spodnjih prostorov so bila nižja od zgornjih, prostora VII in VIII pa sta bila opremljena s hipokavstom (centralno kurjavo), zaradi česar so bila njuna tla dvignjena do višine zgornjih prostorov. V prostoru IX je bila kurilnica z ognjiščem, iz katerega je prihajal vroč zrak skozi odprtini c in d v prostor VII. Sobici VI1 in VI2 nista imeli centralne kurjave. Večina prostorov v stavbi so imela marmorna tla. Glavni vhod se je nahajal v zidu prostora I, prostor IV pa je bil proti severu odprt. V prostorih IV in V je Fran Lorger naletel na številne umetniške ostanke, za katere je predvideval, da jih je naslikal umetnik – slikar. Od štukatur, slik, marmornih okraskov in drugih podob so se ohranili le fragmenti.
Stavba II – dolžina 18 m, širina 24,30 m, pred stavbo 22,50 m dolga in 7,9 m široka dvorana – porticus, ki je bila podprta s tremi zidanimi stebri. V notranjosti stavbe je odkril bazo in glavič okroglega stebra. Na zunanji strani stavbe so bili najdeni ostanki mozaika, ki pričajo, da je streha visela proti severovzhodu precej preko zidu in pokrivala verandi podoben hodnik. Fragmenti marmorja in krajnikov dokazujejo, da je bila stavba II podobno opremljena kot stavba I, vendar se zaradi vlažnega terena slikarije in štukature te stavbe niso ohranile.
S štukaturo obdane freske na črnem, rožnatem in cinobrastem ozadju so v ozadju okrašene z belimi modrimi in zelenimi obrobami. Proti sredini viseče girlande cvetlic v raznih barvah obdajajo listne, kakor pahljača razvrščene ornamente, ki izvirajo deloma iz pisanih čaš.
Med izkopavanji rimske vile v Grobelcah so bili odkriti tudi rimski novci Gordiana I., Konstantina in Faustine, vendar niso ohranjeni.
Razlaga ledinskih imen:
Grobelce – celotna naselbina pri Šmarju pri Jelšah,
Groblje – cesta, ki vodi od Grobelška vzdolž severnega zidu v Šmarje,
Ločica – svet nad Dvorskim potokom.
Literatura:
Ciglenečki, Slavko. (1984). Arheološka podoba. Med Bočem in Bohorjem, str. 82–91.
Lorger, Fran. (1934). Začasno poročilo o odkritju rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. ČZN 29, št. 3–4, str. 147–150.
Lorger, Fran. (1936). Poročilo o izkopavanju rimske naselbine v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. ČZN 31, št. 2, str. 77–82.
Lubšina Tušek, Marija. (1981). Tlorisna zasnova rimskih vil v Sloveniji. ČZN 52, št. 2, str. 153–203.
Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. (1999). Ljubljana: Modrijan
