Ko je bil most zgrajen, je bilo v Brežicah veliko slavje. Mesto je bilo 25. avgusta 1906 okrašeno s črno-rdeče-rumenimi nemškimi zastavami “frankfurtericami”. Posavski muzej Brežice hrani fotografijo o tem dogodku in na njej z vsake hiše plapola zastava.
To so bili časi velikih napetosti med brežiškimi Slovenci in nemško manjšino. Kaplja čez rob je bila odločitev, da bodo na odprtje mostu povabili cesarskega namestnika grofa Manfreda Clary-Aldringena. Zaradi te provokacije se Brežičani slovenskih korenin in povabljeni slovenski župani brežiškega okraja odprtja mostu niso udeležili.
Takrat so se pokazala slovensko-nemška nasprotja, saj so pomembni Slovenci odprtje bojkotirali. Tudi druge so pozivali, naj se slovesnosti ne udeležijo.
V pismu, ki ga hrani Posavski muzej Brežice, med drugim piše:
»Dne 25. in 26. avgusta t. l. slavi mestna občina Brežice otvoritev novega mostu in bo izkoriščala to slavje za vsenemško manifestacijo. V to svrho povabljeni so nemški gostje, od vseh krajevnih se je bati izgredov. Podpisana prosi v imenu vseh brežiških slovenskih posestnikov c. k. okrajno glavarstvo, naj priskrbi zadostno število orožnikov v brambo in varstvo brežiških Slovencev in njih posesti tim sigurneje.«
O odprtju brežiškega velikana so se razpisali številni časopisi:
Slovenski narod 17. septembra 1906 objavi: »Novi most čez Savo na Brežicah otvorijo slovesno 25. t. m. Seveda bo slovesnost imela nemški značaj, ker se vrši oficialni del v »Deutsches Heim« (Nemški dom).«
Isti časopis 23. septembra poroča: »Kdor se udeleži te slovesnosti, postopalo se bode ž njim kot z izdajalcem narodne stvari in kršiteljem discipline!«
Štajerc 2. septembra 1906 piše: »Brežiški prvaki niso se vdeležili slavnosti pri otvoritvi novega mosta čez Savo in so tudi okoličanom naznanili, da bodo smatrali vsakega Slovenca, ki bi prisostvoval pri tem imenitnem slavju, za narodno izdajico. Pozna se, da so prvaki že čisto ob pamet, saj bodo most rabili večinoma prvaki in prvaška – živina!«
V Domovini 27. avgusta 1906 beremo: »Danes je slavilo nemško meščanstvo v Brežicah otvoritev mosta čez Savo in Krko v navzočnosti namestnika Claryja in deželnega glavarja Attemsa ter nemških poslancev Pommerja in Stallnerja. Bratci iz Celja so poslali le frankfurtarice in župana, za nemštvo vneti Ptujčani pa le frankfurtarice. Slovenski poslanci in slovensko ljudstvo se ni udeležilo vsenemške slavnosti. Nekaj kmetic je bilo navzočih, ker je bil svinjski sejem v bližini slavnostnega prostora. Pri otvoritvi v Brežicah se je en vojak godbe iz Zagreba zgrudil onemogel zaradi vročine in radi izvrstne postrežbe z goljažem.«
Slovesnosti ob odprtju so se s petjem himne Kaiserlied (Gott erhalte, Gott beschütze Unsern Kaiser, unser Land!) udeležili tudi brežiški otroci, rojeni na prelomu stoletja, ki so obiskovali nemški vrtec.
Artičan, ki je tistega dne hodil po mestu, se je po nesreči zapletel v zastavo. Kot pravi Vlasta Dejak, kustosinja v Posavskem muzeju Brežice, je bil nejevoljen, zastavo je strgal, a kmalu je sledila kazen. Obsodili so ga na tri mesece zapora, a zavedni brežiški Slovenci so ustanovili sklad, da so zbrali denar in ga dali družini tega, ki so ga zaprli.