Slovenec je v petek, 18. 5 1906, zapisal, da se pesnik in pisatelj Josip Stritar ta dan ob pol šestih zvečer pripelje v Ljubljano. Na kolodvoru bodo sprejeli jubilanta, ki se bo nato odpeljal v hotel Union, kjer mu je mestni magistrat določil udobne apartmaje. Ob deveti uri zvečer bodo slovenski srednješolci priredili slavljencu pred hotelom serenado. Ker je bil profesor Stritar častni občan mesta Ljubljane, so v hotelu razvili mestno zastavo. Slovenec se je pridružil vzklikom slavljencu: »Dobrodošel v slovenski Ljubljani!«
Ob prihodu na železniško postajo so Stritarja in njegovo soprogo sprejeli slavnostni odbor, gospod župan Hribar in deputacija ljubljanskih Slovenk, na čelu katerih je bila županova soproga, ki je Stritarjevi ženi izročila krasen šopek. Ena od gospa iz te delegacije zaradi prevelike ganjenosti ni zmogla končati nagovora pesniku. Pred kolodvorom je številčno dijaštvo poživilo sprejem z viharnimi »Živio« klici slavljencu, ki se je presenečen zahvaljeval. Jubilanta in njegovo soprogo je župan odpeljal v hotel Union, pred katerim ga je druga skupina dijakov pozdravljala. Pesnik je prišel na balkon in se zahvaljeval.
Nato si je književnik ogledal Prešernov spomenik in del Ljubljane, zvečer pa so mu slovenski srednješolci priredili pred Unionom ob veliki udeležbi občinstva lepo serenado. Na balkonu sta se pojavila slavljenec in župan. Občinstvo je Stritarja burno pozdravljalo in mu ploskalo. Ta je nagovoril občinstvo: »Pozdravljeni, dragi rojaki, še dražje mi rojakinje. Hvala lepa za sprejem! Čul sem, da bodete tudi nekaj zapeli. To me prav veseli, ker lepe slovenske pesmi sem že dolgo pogrešal v tujini. Hvala! Jaz še nisem vedel, da ima Ljubljana toliko prebivalstva, toliko Vas je!« Gospodu profesorju se je poklonilo poslaništvo slovenskega dijaštva, kateri se je ganjeno zahvaljeval. Ko so dijaki odpeli zadnjo pesem, je zaklical s krepkim glasom »Lahko noč!« Dolgo so še trajale ovacije pred hotelom, zato je moral večkrat znova priti na balkon in se zahvaljevati. Dijaštvo je odkorakalo po mestu, pojoč slovanske pesmi ter se je zopet vrnilo pred hotel, kjer je zapelo »Hej Slovani«. Pisatelj je prišel na balkon in klical: »Bog Vas živi, Bog živi vse poštene Slovence!« Župan Hribar je priredil na čast jubilantu večerjo v hotelu, katere se je udeležilo nekaj odličnih oseb.
