Kot publicist se je Bogo Pregelj oglašal že pred vojno.
Bil je stalen sodelavec mladinske priloge revije Jutro, Dom in svet ter Sodobnost. Članke pa zasledimo še v številnih drugih: Ciciban, Knjiga, Mladina, Nova obzorja, Novi svet, Obzornik, Tovariš in v časopisih Delo, Ljudska pravica, Naši razgledi, Slovenski poročevalec.
Pri listu Gradimo je sodeloval kot pisec in urejal filmsko in radijsko rubriko. Članke zasledimo tudi v reviji Film. Oglašal se je z raznovrstnimi kritikami, največ radijskih oddaj, filmskih premier, pa tudi drugih kulturnih dogodkov.
Ob ponovnem izidu očetovega dela Na Vakance je Bogo Pregelj skupaj s bratom Marijem pripravil bibliografsko izdajo, ki je izšla leta 1944.
Pri listu Gradimo je sodeloval kot pisec in urejal filmsko in radijsko rubriko. Članke zasledimo tudi v reviji Film. Oglašal se je z raznovrstnimi kritikami, največ radijskih oddaj, filmskih premier, pa tudi drugih kulturnih dogodkov.
Ob ponovnem izidu očetovega dela Na Vakance je Bogo Pregelj skupaj s bratom Marijem pripravil bibliografsko izdajo, ki je izšla leta 1944.
Ivan Pregelj v svojih literarnih delih junake vodi s potjo in hojo skozi čustveno obarvano pokrajino, kateri tudi sam pripada. Ljubezen do hoje je še izražena v pesniškem ustvarjanju. Tak spomin na očeta ubesedi Bogo v predgovorih ob izdaji Na Vakance in Tolminci.