Takoj po končani vojni leta 1945 so bila v Sloveniji ustanovljena kazenska taborišča za obsojence, ki so jih sodišča obsodila na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom. Eno takšnih taborišč je bilo tudi v Kočevju. Med skoraj dva tisoč njegovimi zaporniki se je leta 1945 v njem nahajal tudi celjski veleindustrialec Max Adolf Westen, ki se je proslavil s tem, da mu je iz njega uspelo pobegniti, kar je predstavljalo edinstven podvig. Čeprav je od tedaj minilo že več kot sedemdeset let, je njegov pobeg zaradi nekaterih nepojasnjenih okoliščin, v katerih se je zgodil, še vedno zavit v tančico skrivnosti.
O spektakularnem pobegu Maxa Adolfa Westna iz Kazenskega taborišča Kočevje je pisal že celjski zgodovinar dr. Janez Cvirn v svojem članku, ki je bil pod naslovom OZNA je bila prepozna v Novem tedniku objavljen 25. januarja in 1. februarja 1990. Od tedaj je torej minilo že dobrega četrt stoletja. Medtem pa sem o Maxu Adolfu Westnu v Arhivu Republike Slovenije povsem slučajno odkril zanimive dokumente, v katerih se med drugim navajajo tudi podatki o njegovem pobegu iz Kazenskega taborišča Kočevje. To mi je omogočilo, da sem zgodbo, ki jo je o tem že napisal dr. Janez Cvirn, lahko še bistveno dopolnil in razširil.
Zgodba na Kamri je v celoti napisana na podlagi arhivskih dokumentov, ki jih hranita Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Celje, delno pa tudi na podlagi obstoječe strokovne literature.
dr. Milko Mikola
