Nemško vojaško pokopališče San Paolo se nahaja na obrobju kraja Feltre. Na njem so pokopani v 1. svetovni vojni padli Nemci, ki so se bojevali na območju Monte Grappe.
Tu je pokopanih 271 nemških vojakov. Pokopališče je bilo posvečeno maja 1939, kmalu za mavzolejem v Queru.
Gre za preprosto urejeno pokopališče z nagrobniki v obliki križev na preprosti zeleni površini, obdani z nizkim zidom iz opeke. Do pokopališča se dostopa preko stopnic, ki vodijo v kapelo San Paolo, od tam pa na pokopališki del.
Prvotno pokopališče San Paolo je nastalo leta 1917. V junijski številki biltena Kriegsgräberfürsorge iz leta 1921 je zapisano, da je bilo pokopališče ob obisku popolnoma neurejeno, stanje pa se je izboljšalo šele šest let kasneje. Decembra 1933 pa je bil na razstavi maket v Berlinu že predstavljen projekt obnove pokopališča, ki je predvideval prenovo vhodne kapele, ograje in velike travnate površine. Prenova se je pričela v drugi polovici leta 1936, v začetku naslednjega leta je bila kapela ob vhodu na pokopališče že skoraj končana. To je edino pokopališče v Italiji, ki je ohranilo značilnost pokopališča s krajinsko zasnovo. V novembrski številki biltena Kriegsgräberfürsorge 1937 je na naslovnici prav to pokopališče. Obzidje je z občutkom umeščeno v pokrajino. Majhen vhodni prostor je namenjen umetniški dekoraciji, najpomembnejši pa je pogled proti mestu in goram. Z obnovitvenimi deli so stare, večinoma lesene križe nadomestili s križi iz rdečega porfirja, ki delujejo robustno. Travnata površina je popolnoma zravnana in tako je zabrisana označitev posameznih grobov. Pri obnovi pa so ohranili nizko obzidje, s cvetočim travnikom z 12.000 sadikami hermelike (Sedum spectabile), kar je dalo pokopališču urejen videz. Od tu je pogled segal na mesto in pokrajino, med cvetenjem pa je bil posvečeni prostor z rdečimi cvetovi z okoliških vrhov viden kot rdeča pika.