Pokrajinske risbe in vedute

Pokrajino je F.K. Skola upodabljal v letih, ko je bil grajski oskrbnik in ko je služboval na Koroškem, kasneje pa ga je prevzela zlasti motivika prometa na Savi. Najstarejši primer Skolove vedute je medaljonska kolorirana upodobitev gradu Grmače. Likovno najbolj dognan in najzanimivejši pa je akvareliran prikaz slapa v dolini Malte (1924) s slikarjevim avtoportretom – zgovoren izraz avtorjevega tedanjega odnosa do narave. Gre za stvaren, izključno topografsko natančen prikaz narave, povsem breoseben, nepesniški in deskriptiven, torej še bolj razsvetljenski kot pa romantičen.V 30. in 40. letih 19. stol., ko je Skola prebival v Zasavju, se je poleg savskih motivov posvetil tudi okoliškim krajem, Dolenjski in Novemu mestu, kamor se je kasneje preselil.