Ime kraja Polzela je v tesni povezavi s srednjeveškim imenom gradu Heilenstein, ki je stal na skalnatem griču sredi vasi.
Omenja se že v drugi polovici 12. stoletja, s polzelskimi plemiči. Okoli gradu se je počasi začelo razvijati naselje Polzela. Beseda Heilenstein je nemško ime za Polzelo. Beseda Stein (kamen) je v srednjem veku pomenila oznako za grajske stavbe, beseda heil pa verjetno izvira iz visokonemške besede hël, ki pomeni glasen, doneč. Ime označuje grad, s katerega se sliši daleč naokrog. Grad je pozneje prešel v roke malteških vitezov in se preimenoval v Komendo.
Po letu 1850 je Polzela, s tedanjo habsburško zakonodajo, dobila prvo občino. Obsegala je vasi: Breg, Ločica, Orova vas, Podvin in Založe. Štela je 1134 prebivalcev. Upravno je spadala k sodnemu okraju Vransko, okrajno glavarstvo Celje. V drugi polovici 19. stoletja se je na Polzeli, tako kot drugod po Spodnji Savinjski dolini, uveljavilo hmeljarstvo. Poznejši polzelski trgovec Julius Žigan je skupaj z Janezom Hausenbiclherjem zasadil württenberški hmelj, ki je dobro uspeval. Žigan je na podstrešju gradu Komenda zgradil sušilnico za hmelj, ki je še danes ohranjena.
Trgovski in obrtniški kažipot po Slovenskem Štajerskem iz leta 1905 navaja podatke o obrtnikih v tedanji občini Polzela. Občino Polzela je sestavljalo šest vasi, 310 hiš ter 1596 prebivalcev. V občini so delovali občinski, župnijski in poštni urad, železniška postaja, ljudska šola ter društva. Naselje Polzela je imelo pekarno, trgovine z mešanim blagom, gostilne, čevljarja, šiviljo, mizarja, kovača ter mlin in žago.
Na začetku leta 1907 so na pobudo zaloškega posestnika Franca Terglava sklicali ustanovni občni zbor, kjer so ustanovili hranilnico in posojilnico na Polzeli. Že sredi januarja 1907 so zavod registrirali kot zadrugo z neomejenim jamstvom. Pisarno so imeli v gostilni Cizej na Polzeli v posebni sobi.
Od leta 1922 je polzelska občina spadala k okraju Celje.
Vir: Karmen Kreže, Občina Polzela skozi čas, Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, 2015.
