Potujoče knjižnice so se razvile kot dodatek h knjižnični mreži. S knjigami naj bi oskrbovale predvsem manjše kraje, kjer zaradi težje dostopnosti in pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče organizirati krajevne knjižnice. Skrb za organizacijo potujočih knjižnic so prevzele matične knjižnice na sedežih okrajev.
Matične knjižnice so imele samostojen oddelek za oskrbo izposojevališč s knjigami. Pripravile so načrt lokacij potujoče knjižnice (kraji in prostor, ki je bil po možnosti v javni stavbi). Knjižno zbirko potujoče knjižnice so zasnovali v skladu z navodili o temeljni knjižni zalogi. Upoštevali so tudi želje bralcev. Knjige so postavili po UDK-sistemu in popisali v treh katalogih: inventarnem, abecednem imenskem in krajevnem. Včasih so dodali še seznam leposlovnih del. Seznam potujoče knjižne zbirke je hranila matična knjižnica. Izposojevalci so bili praviloma volonterji, ki so bili nagrajeni z občasno nagrado ali honorarjem. Gradivo so do izposojevališča dostavljali s kovčki, ki so bili opremljeni s knjižnimi policami, ali z bibliobusom.
Pred odhodom na izposojevališče so izposojevalci v matični knjižnici prevzeli gradivo. Iz knjig so pobrali listke za matično knjižnico in na tej podlagi sestavili seznam knjig po signaturah (naziv izposojevališča, številka in datum). Poleg tega so izposojevalci največkrat imeli tudi sezname želenega gradiva. Izposoja je potekala s pomočjo izposojevalnih listkov. Ko so izposojevalci zbirko vrnili v matično knjižnico, so z bibliotekarjem preverili stanje po seznamu, vrnili listke v knjige ter se pogovorili o naročilih bralcev.
Knjižničar, ki je skrbel za potujočo knjižnico, je prebivalcem odmaknjenih krajev pomenil tudi stik s svetom in knjigo. V tistih časih, ko še ni bilo veliko avtomobilov, televizija in radijski sprejemnik pa sta bila redkost, so si mnogi krajšali čas z branjem in so komaj čakali na obisk potujoče knjižnice. Zimska oskrba oddaljenih izposojevališč s knjigami pa je za knjižničarje pomenila poseben izziv. Z bibliobusom, ki ga ima na Gorenjskem od leta 1975 le knjižnica v Tržiču, je delo postalo lažje, izbor literature pa večji in bolj pester.
Nataša Kokošinek
