Varuhi Prežihoveg izročila
Koroški pokrajinski muzej je največja kulturna ustanova na Koroškem in skrbi za številne muzejske zbirke ter razstave, posejane po vseh treh dolinah naše slikovite pokrajine.
Med njimi prav posebno mesto zaseda Prežihova bajta, spominski muzej Prežihovega Voranca. Stoji nad Kotljami na sončnem pobočju Preškega vrha in sodi med najbolj obiskane lokacije Koroškega pokrajinskega muzeja. Na tej majhni domačiji je mladost preživljal naš veliki pisatelj
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc. Z dvorišča te starosvetne domačije je opazoval čudovito zeleno okolico hotuljske kotline, ki jo na južnem robu omejuje veličastna Uršlja gora. Od tod je mladi pisatelj odšel v širni svet, kjer je preživel številne preizkušnje, te pa so spodbudile njegovo ustvarjalnost in bile žlahten vir njegovega bogatega literarnega opusa.
Prežihova bajta je bila spremenjena v pisateljev spominski muzej leta 1979. Priprave na odprtje so stekle že nekaj let prej. Ustanovljen je bil Prežihov sklad z osrednjim odborom, ki je koordiniral in spodbujal ljudi ter ustanove za aktivno snovanje spominskega muzeja. Vzporedno s prenovo bajte so stekle tudi priprave na postavitev spomenika Prežihovemu Vorancu na razgledni točki ob robu gozda. Spomenik v obliki velikopostavnega bronastega kipa je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Po uradnem odprtju so skrb za Prežihovo bajto prevzeli zaposleni v takratnem Delavskem muzeju na Ravnah na Koroškem. Danes tradicijo upravljanja nadaljuje Koroški pokrajinski muzej. Naše osnovne naloge so skrb za rojstno hišo in njeno okolico, ohranjanje spomina na pisatelja ter popularizacija njegovega dela.
V zadnjih letih postopoma dodajamo tudi nove vsebine ter gradimo na povezovanju ljudskega stavbarstva in tradicionalnega kmečkega življenja, ki ga v svojih delih tako natančno in slikovito opisuje Prežih. Do sedaj smo na novo uredili značilen podeželski vrt, na katerem rastejo zelišča, začimbnice in rože, tipične za Mežiško dolino. Pomladili smo sadovnjak s starimi drevesnimi sortami, postavili kaščo s stiskalnico za sadje in leseno vodno korito, da s pitno vodo razveseljuje številne pohodnike, ki se podajajo po Vorančevi poti. Omenjeni drobci nam omogočajo izvajanje raznovrstnih programov, s katerimi nadgrajujemo osnovno ponudbo Prežihove bajte. Tako ta postopoma prerašča svojo osnovno vlogo spominskega muzeja in z novimi vsebinami postaja privlačen muzej na prostem. V prihodnjih letih nameravamo prenoviti še skedenj, saj bo s svojo prostornostjo omogočil še bolj kakovostno in doživeto predstavitev Prežihovega sveta.
Mag. Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja
