Razvojna pot Slovenskih železnic vodi preko Habsburške monarhije oz. Avstro-Ogrske, katere del je bila Slovenija do leta 1918. V tem času so Slovenci doživeli začetek in razcvet železnic na Slovenskem.
Za uradni začetek železnice v Sloveniji velja 2. junij 1846, ko je bila odprta železniška proga Gradec-Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Južna železnica Dunaj-Trst (1841—1857)
Južna železnica je bila dvotirna železniška proga Dunaj–Maribor–Celje–Ljubljana–Sežana–Trst, njena dolžina pa je znašala 577,2 km. Načrtovanje železniške proge od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli že leta 1837. Leta 1839 je dobil koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu bančnik Georg Sina, toda že 23. decembra 1841 je država izdala dvorni dekret, kar je pomenilo, da bo država sama gradila večje železnice.
Južno železnico v skupni dolžini 577,2 km so pričeli graditi leta 1838, svojo pot je končala julija 1857 v Trstu. Projektant in glavni nadzornik železniške povezave Dunaj–Trst ter »vitez železnice« je bil Carl Ritter von Ghega (1802–1860). »Z železnico izginjajo razdalje, železnica pospešuje materialne interese, krepi in razširja kulturo,« je zapisal »arhitekt Južne železnice« Carl Ritter von Ghega. Rojen je bil v Benetkah kot sin avstrijskega mornariškega uradnika. Študiral je matematiko v Padovi. Kot mlad inženir je delal pri gradnji alpskih cest. Najprej je delal pri gradnji Severne železnice Dunaj–Bochnia v Galiciji. Leta 1842 je bil imenovan za inšpektorja v gradbenem oddelku avstrijske generalne direkcije na Dunaju, kjer so ga pooblastili za gradnjo Južne železnice. Začel je sodelovati pri trasiranju odseka od Gradca proti Mariboru in Celju. Ovrgel je teorijo o ravnih progah brez krivin, saj je v savski soteski moral reševati zapleten potek železniške proge v loku. (Brilej, 1999, str. 50)
Podeljen mu je bil plemiški naslov. Leta 1869 so mu na vrhu Semmeringa, čez katerega je speljal železnico, postavili spominsko ploščo z njegovo izjavo: »Železnica ne pozna razdalj.« (Brilej, 1999, str. 53)
Prva lokomotiva z imenom Ocean, ki je opravila poskusno pot od Celja do Maribora in je bila sestavljena v Celju, je pripeljala v Maribor 27. aprila 1846.
