Predpust se je začel s plesnimi prireditvami od elitnih plesov do plesnih veselic, koncertov s plesom, valčkovi večeri… Sledilo je nadaljevanje s predpustnicami, ki so poleg plesov ponujale tudi zabavne igre (npr. Vesela pošta, razne smešnice in zabavni nastopi). Tu in tam so se že pojavili prvi maskiranci. Od pustnega četrtka do pustnega torka je družabna sezona dosegla vrhunec na maškaradah. V pustnih dneh v Ljubljani skorajda ni bilo gostilne, kavarne, hotela in društvenih prostorov, ki ne bi prirejala pustovanja. (Šterbenc-Svetina, 2003).
V predpustu so se odvijali elitni in drugi plesi brez mask, ki so v zadnjih štirinajstih dneh pred pepelnico prešli v prave pustne prireditve. Elitni plesi na katere je bilo mogoče priti le s poimenskim vabilom in plesni toaleti in na katere so hodili najodličnejši ljubljanski meščani in pa imenitni plesi brez vabila in v promenadni obleki, so bili npr. Reprezentančni ples slušateljev Ljubljanske univerze pod pokroviteljstvom Njegovega veličanstva kralja Aleksandra I v Unionu, Reprezentančni ples slušateljev tehniške fakultete Univerze kralja Aleksandra, Podoficirski ples, Tatjanin večer zveze ruskih akademikov, Novinarski ples, Elitni ples avtomobilskega kluba, Elitni ples umetnikov… Predpustne veselice in zabave s plesom ali »hausbale« so prirejali v ljubljanskih gostilnah npr. Šestica, Pod skalco, Pri Jerneju, v kavarnah Emona, Evropa, restavracijah Zvezda, Slon, Slamič… Tovrstne zabave so prirejala tudi razna prosvetna, kulturna in športna društva, pa tudi združenja in društva nastala na poklicni osnovi. Posebno poglavje v tem sklopu so bili tradicionalni Lovski in planinski ples in Ples v slovanskih narodnih nošah. Lovski in Planinski ples sta bila že pred 1. svet. vojno dobro obiskana in čeprav nista bila elitna, so se jih udeleževali tudi ugledni meščani. Organizirala sta ju Slovensko lovsko in Slovensko planinsko društvo, ki sta imela med Ljubljančani veliko članov. Od leta 1926, ko je bil dograjen Sokolski dom na Taboru, sta redno vsako leto potekala v njegovih prostorih. Posebnost obeh plesov, ki sta se uvrščala nekje med plesne prireditve in maškarade je ta, da so se udeleženci oblekli v lovske oziroma planinske in športne kostume. V tem stilu je bila tudi dekoracija dvorane, jedli so lovske specialitete in kmečko hrano, plesali pa tudi polke. Posebnost je bil tudi Ples v slovanskih narodnih nošah, ki ga je v Ljubljani prirejal lokalni odbor društva Jadranska straža v začetku tridesetih let v hotelih Union, Slon in Sokolskem domu na Taboru. Ples so še v predpustu organizirali prav s poudarkom na udeležbi v narodnih nošah, čeprav so gostje lahko prišli tudi v večernih oblekah. (Kučan, 2004)
