Vojakom je pisanje pomenilo zatočišče pred stiskami. Tako so lažje premagali travme, ki jih je prineslo življenje na bojišču. Nekateri so si v zatišju strelskega jarka privoščili čas za pisanje dnevnika, nekateri so pošiljali pozdrave svojim domačim v pismih ali na razglednicah. Domači so hranili dopisnice in razglednice kot dragocen zaklad svojih dragih sinov, za katere so bili ves čas v skrbeh. Vojaki so pisali ob praznikih in ob svojih premikih iz fronte, še zlasti takrat, ko so bili poslani v zaledje, da so si malo odpočili.
Preberi več