Ustanovili so prvo pionirsko gasilsko desetino v občini (1957), čez 20 let pa še žensko. Kupili so novo brizgalno in 1988 gasilski kombi. Gasili so številne požare v vasi, na cesti in v gozdu. Reševali so ponesrečence in imetje ter se udeleževali delovnih akcij.
Leta 1957 je bila ustanovljena prva pionirska gasilska desetina (prva v občini nasploh). 1963 jim je bila izročena mala prenosna brizgalna Tomos. Istega leta je bil izgrajen in dan v uporabo tudi stolp za sušenje cevi (»turn«), stoječ ob gasilskem domu. Leta 1977 je pionirska desetina ob 20. obletnici razvila svoj, pionirski gasilski prapor. Leta 1974 je bila ustanovljena še ženska desetina. 1971 so gasilci dobili prvo vozilo, čez tri leta še novo »Rosenbauer« brizgalno. 1988 so dobili nov TAM-ov gasilski kombi. Leta 1998, ob 70. obletnici, se je praznovanje začelo z parado 128 gasilcev, na kateri so pokazali tudi staro Rosenbauer brizgalno, ki je v društvu že vse od leta 1928. Na gasilskem domu so odkrili fresko sv. Florjana, delo domačina Borisa Kosa. Kupljenih je bilo 30 novih oblek. (Gorenjski glas, 15. sept 1998, p. 72)
Ob tem omenimo še nekaj akcij podljubeljskih gasilcev. Požar »Pr’ Bohinc’«, ki ga je spremljal močan veter, bi lahko opustošil vso Deševno. Potem se je zgodil požar »Na Rebr’« »Pr’ Komarj’« in »Pr’ Vrbank«, kjer sta hiši sicer pogoreli do tal. Prav tako usoden je bil požar »Pr’ Črnik«. »Pr’ Završnik« se je ob udaru strele dalo rešiti vsaj stanovanjski del (z majhnimi količinami vode). Pomagali so pri požaru na Dolenčevi gubi in pri gašenju vikend hiše na Bezgovici. Gasili so avtobus na begunjskem plazu, na cesti proti Ljubelju. 14. 12. 1983 je gorelo planinsko zavetišče na Kalu. Manjši požar je bil še pri Leitingerju, pa v gostilni Ankele. Sodelovali so tudi pri gašenju gozdnih požarov, na Čegelšah, v Pirmancah, Kokovnici, Dermalki, ki so goreli po več dni. Večkrat so pomagali tudi ob poplavah, reševali imetje, črpali vodo iz kleti, pa tudi pri iskanju izgubljenega ponesrečenca. Udeleževali so se delavnih akcij, npr. zamenjave strehe na gasilskem domu, na novo so uredili orodjarna, na gasilski stolp so namestili gasilsko sireno … Sem pa prištejmo še udarniške ure pri delovnih akcijah drugih društev in organizacij.
Kakšno pa je bilo članstvo skozi določena obdobja:
– 50. obletnica (1978): 27 operativnih članov, 22 članic, 8 mladincev, 19 pionirjev, 3 častni člani, preko 100 podpornih članov.
– 60. obletnica (1988): 66 članov, 31 članic, 15 mladincev, 50 pionirjev in pionirk,, 3 častni člani,145 podpornih članov.
– 70. letnica (1998): 154 članov (30 operativnih, 3 višji častniki 1. stopnje, 12 nižjih gasilskih častnikov, 13 gasilcev 1. stopnje, 9 strojnikov, 7 nosilcev dihalnih aparatov, 5 gasilcev, usposobljenih za reševanje z nevarnimi snovmi, 3 tehnični reševalci.
Če se je torej število prebivalcev vasi gibalo okrog številke 200 in se po letu 1990 počasi razširilo na današnjih približno 800, vidimo, da je bila praktično vsa vas povezana z društvom.
Ob tem omenimo še nekaj akcij podljubeljskih gasilcev. Požar »Pr’ Bohinc’«, ki ga je spremljal močan veter, bi lahko opustošil vso Deševno. Potem se je zgodil požar »Na Rebr’« »Pr’ Komarj’« in »Pr’ Vrbank«, kjer sta hiši sicer pogoreli do tal. Prav tako usoden je bil požar »Pr’ Črnik«. »Pr’ Završnik« se je ob udaru strele dalo rešiti vsaj stanovanjski del (z majhnimi količinami vode). Pomagali so pri požaru na Dolenčevi gubi in pri gašenju vikend hiše na Bezgovici. Gasili so avtobus na begunjskem plazu, na cesti proti Ljubelju. 14. 12. 1983 je gorelo planinsko zavetišče na Kalu. Manjši požar je bil še pri Leitingerju, pa v gostilni Ankele. Sodelovali so tudi pri gašenju gozdnih požarov, na Čegelšah, v Pirmancah, Kokovnici, Dermalki, ki so goreli po več dni. Večkrat so pomagali tudi ob poplavah, reševali imetje, črpali vodo iz kleti, pa tudi pri iskanju izgubljenega ponesrečenca. Udeleževali so se delavnih akcij, npr. zamenjave strehe na gasilskem domu, na novo so uredili orodjarna, na gasilski stolp so namestili gasilsko sireno … Sem pa prištejmo še udarniške ure pri delovnih akcijah drugih društev in organizacij.
Kakšno pa je bilo članstvo skozi določena obdobja:
– 50. obletnica (1978): 27 operativnih članov, 22 članic, 8 mladincev, 19 pionirjev, 3 častni člani, preko 100 podpornih članov.
– 60. obletnica (1988): 66 članov, 31 članic, 15 mladincev, 50 pionirjev in pionirk,, 3 častni člani,145 podpornih članov.
– 70. letnica (1998): 154 članov (30 operativnih, 3 višji častniki 1. stopnje, 12 nižjih gasilskih častnikov, 13 gasilcev 1. stopnje, 9 strojnikov, 7 nosilcev dihalnih aparatov, 5 gasilcev, usposobljenih za reševanje z nevarnimi snovmi, 3 tehnični reševalci.
Če se je torej število prebivalcev vasi gibalo okrog številke 200 in se po letu 1990 počasi razširilo na današnjih približno 800, vidimo, da je bila praktično vsa vas povezana z društvom.