Pravočasna pomoč predmetom v restavratorsko-konservatorskih delavnicah lahko velikokrat reši predmet pred propadom. Restavratorstvo je temelj pri ohranjanju predmetov in nastajanju zbirk po muzejih. Pogosto rečemo, da smo predmet vrnili nazaj v življenje.
Restavratorske delavnice Koroškega pokrajinskega muzeja so na dveh lokacijah, in sicer na Ravnah in v Slovenj Gradcu.
Prve konservatorske posege na muzejskem gradivu, ki je v lasti Koroškega pokrajinskega muzeja, je do leta 1969 opravljal Jože Glavica, kot honorarni sodelavec muzeja v enoti Ravne na Koroškem. Nekaj muzejskega gradiva so v preteklosti konzervirali in restavrirali tudi v drugih muzejih Slovenije.
Prve konservatorske posege na muzejskem gradivu, ki je v lasti Koroškega pokrajinskega muzeja, je do leta 1969 opravljal Jože Glavica, kot honorarni sodelavec muzeja v enoti Ravne na Koroškem. Nekaj muzejskega gradiva so v preteklosti konzervirali in restavrirali tudi v drugih muzejih Slovenije.
Pričetek projekta o nastanku konservatorsko-restavratorske dejavnosti v enoti Ravne Koroškega pokrajinskega muzeja sega v leto 1998. Pri urejanju delavnice v takratnih prostorih na gradu sta nam pomagala Ministrstvo za kulturo in Narodni muzej Slovenije. V teh prostorih se je dejavnost opravljala do leta 2002. V zdajšnje prostore se je delavnica preselila leta 2002. Delavnice so sedaj v pritličju obnovljene stavbe »Perzonal«, ki zagotavljajo boljše in ustreznejše pogoje izvajanja restavratorskih posegov.
Restavratorsko-konservatorske delavnice Koroškega pokrajinskega muzeja, enote Slovenj Gradec so bile ustanovljene leta 1995. Zaradi razširitve muzeja iz Muzeja revolucije v Pokrajinski muzej je bil za kvalitetno in pravočasno obdelavo muzejskega materiala nastanek delavnic nujno potreben. Delavnice so v stari osnovni šoli Podgorje, kjer so tudi muzejski depoji. Zaradi različnih pogojev dela imajo delavnice dva prostora: delavnico za restavriranje kovin in delavnico za restavriranje lesa. Opremljene so za restavriranje in konzerviranje umetno-obrtnih kovin (etnografsko gradivo, umetnostno-zgodovinsko gradivo in gradivo novejšega datuma) in delno arheoloških kovin. Druga delavnica je opremljena za restavriranje in konzerviranje lesenih predmetov, ki obsegajo široko področje – od etnografskega materiala, lesenih izdelkov vseh vrst do pohištva etnografske ali meščanske narave. Muzej na področju konservatorsko-restavratorske dejavnosti sodeluje z drugimi inštitucijami, izmenjuje z njimi mnenja, izkušnje in se udeležuje posvetovanj in predavanj.
Restavratorsko-konservatorske delavnice Koroškega pokrajinskega muzeja, enote Slovenj Gradec so bile ustanovljene leta 1995. Zaradi razširitve muzeja iz Muzeja revolucije v Pokrajinski muzej je bil za kvalitetno in pravočasno obdelavo muzejskega materiala nastanek delavnic nujno potreben. Delavnice so v stari osnovni šoli Podgorje, kjer so tudi muzejski depoji. Zaradi različnih pogojev dela imajo delavnice dva prostora: delavnico za restavriranje kovin in delavnico za restavriranje lesa. Opremljene so za restavriranje in konzerviranje umetno-obrtnih kovin (etnografsko gradivo, umetnostno-zgodovinsko gradivo in gradivo novejšega datuma) in delno arheoloških kovin. Druga delavnica je opremljena za restavriranje in konzerviranje lesenih predmetov, ki obsegajo široko področje – od etnografskega materiala, lesenih izdelkov vseh vrst do pohištva etnografske ali meščanske narave. Muzej na področju konservatorsko-restavratorske dejavnosti sodeluje z drugimi inštitucijami, izmenjuje z njimi mnenja, izkušnje in se udeležuje posvetovanj in predavanj.
Grajsko pohištvo, ki je v lasti Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne, smo restavrirali v enoti Ravne na Koroškem, da smo se izognili prevozu, tudi pogoji so nekoliko ustreznejši, predvsem velikost delavnic. Potrebno je bilo preseliti nekaj restavratorske opreme, orodja in materiala. Restavratorska dela so se začela že pred otvoritvijo obnovljeneknjižnice. V prvem sklopu so bile restavrirane knjižne police, ki stojijo v prostoru »enciklopedije«, Kotnikova spominska soba in mize, ki stojijo v Kuharjevi dvorani. Takrat smo napravili elaborat z natančnim popisom, časovno opredelitvijo in razvrstili pohištvo po ogroženosti. V skupino ogroženega pohištva, ki je bilo potrebno takojšnjega popravila, smo razvrstili skoraj vso pohištvo, ki je bilo postavljeno po prostorih knjižnice pred adaptacijo gradu. Poškodbe na pohištvu so bile različne. Delimo jih na več skupin: poškodbe, ki so nastale zaradi uporabe, nestrokovnih popravil, dodelav in malomarnosti; poškodbe, ki so posledica neustreznih klimatskih pogojev v prostorih, kjer je bilo postavljeno; poškodbe, ki so nastale zaradi lesnih insektov in gliv. Poškodbe iz druge skupine so zelo težko popravljive, ker je neustrezna klima v prostorih napravila nepopravljivo škodo, ki se kaže na pohištvu kot velika izsušenost, razpoke in zvitosti elementov v različnih smereh. Relativna vlažnost zraka v prostorih, kjer je postavljeno staro pohištvo, bi morala biti 45-65 % ,temperatura pa naj ne bi presegala 18 °C. Takšne pogoje je težko zagotoviti, zato so posledica zgoraj omenjene poškodbe. Vedno znova ugotavljamo, da z brezvestnim ali nevednim početjem ljudje sami napravimo največ škode. V sklopu razstave je predstavljenih 26 kosov pohištva in opreme iz Koroške osrednje knjižnice, ki so bili restavrirani v zadnjih dveh letih. Pohištvo je bilo v celoti restavrirano v lastni delavnici, tapetniška dela pa so bila opravljena pri mojstru v Nagykanizsi na Madžarskem.
Aleš Senica, muzejski tehnik-restavrator
