Roblekov rod se v matrikah župnijskega urada v Žalcu omenja že v obdobju 1770–1823. Po nekaterih virih so bili predniki usnjarji in sedlarji in so šele pozneje postali kmetovalci, gostilničarji in podjetni tržani.
Od nekdaj je bil njihov dom na levi strani Godomlje, na vzhodnem delu trga. Oče Frana Robleka (1865–1935) je kmalu umrl, tako da je morala mati sama skrbeti za štiri otroke, za veliko posestvo in gostilno. Kot umna kmetovalka je, kot nekaj drugih Žalčanov, sledila Janezu Hausenbichlerju in že v letih 1879–1880 zasadila prvi hmelj. Fran Roblek se je z vsem srcem posvetil hmeljarstvu, na študij tehnike pa je moral zaradi prevzema domačije pozabiti. Sledila je korenita prenova domače hiše leta 1897 in poroka z Ano Zanier. Leta 1887 je postal tajnik in blagajnik, kasneje tudi predsednik Dirkalnega društva. Kmalu po ustanovitvi Hmeljarskega društva za Slovenijo se je vanj včlanil tudi Fran Roblek, ki je sprva postal odbornik, leta 1911 pa predsednik te stanovske organizacije. Kot pravi hmeljar je vseskozi iskal nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. Bil je prvi, ki se je lotil škropljenja hmelja, po lastnem načrtu si je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Roblekov hmelj je na hmeljskih razstavah redno prejemal visoka priznanja. Na pobudo Frana Robleka in Josipa Širce je bila leta 1902 ustanovljena »Hmeljarna – prvi zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Fran Roblek je več kot trideset let vodil Savinjsko posojilnico. Posvečal se je tudi sadjarstvu. Leta 1915 je kupil posestvo Mirosan, kjer je uredil velik sadovnjak. Leta 1911 se je na njegovo pobudo, z njegovim sodelovanjem ter s finančnim vložkom ustanovila »Elektrarna, družba z o. z.«. Istega leta mu je bil podeljen naziv častni občan trga Žalec za gospodarske zasluge, predvsem pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907–1911. Leta 1916 je vodstvo občine prevzel Fran Roblek in ostal na položaju župana do l. 1921. Ponovno je bil izvoljen za župana leta 1927 in je županoval do 1932.
Med drugim je bil tudi vnet lovec in velik ljubitelj gora, član Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zaradi njegovega prizadevanja so zgradili cesto Solčava-Logarska dolina. Pokopan je v Žalcu.
Pošta v Žalcu je bila odprta že leta 1865. Leta 1892 je domovala pri Rudolfu Senici, leta 1908 pa je bila prestavljena v eno od Roblekovih hiš. Na tej lokaciji je ostala vse do leta 1936, ko je bila prestavljena v Kristlovo hišo pri cerkvi in tam ostala do leta 1965. Tega leta se je Pošta selila v nove prostore, poleg takratnega SDK oz. bivše Savinjske posojilnice. Leta 1997 je pošta dobila nove prostore na novi lokaciji, kjer domuje še danes.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.