Ivan Vurnik je zaslužen za ustanovitev oddelka za arhitekturo na Tehnični fakulteti v Ljubljani in s tem za vzgojo več generacij slovenskih arhitektov. Oddelek je vodil od leta 1920 pa vse do leta 1946. K sodelovanju je vabil Maksa Fabianija, ki pa je ponudbo odklonil, in Jožeta Plečnika, ki je leta 1921 začel predavati kompozicijo in nauk o slogih, medtem ko je bil Vurnik nosilec predmetov razvoj arhitekture, nauk o zgradbah in nauk o gradnji mest. Med leti 1925–1957 je na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani vodil seminar, ki se ga je prijelo ime »Vurnikova šola«. Po vojni je s svojo neuklonljivostjo prišel v spor z nadrejenimi, zato so mu odvzeli funkcijo, po vrnitvi s prisilnega dopusta v letih 1946–1947 pa je nadaljeval z delom kot redni profesor za kompozicijo. Upokojil se je leta 1957 in se umaknil v rojstno Radovljico. V zadnjem obdobju svojega življenja je ustvarjal predvsem za cerkvene naročnike.