»Stoji, stoji mesto belo, Celje lepo in veselo, a k rimi ‘belo’, ‘veselo’ bomo pritaknili svojo rimo, namreč ‘delo’, trajno ‘delo ‘.«
S temi poetičnimi in optimističnimi stavki je leta 1945 znani slavist in častni meščan Celja Josip Tominšek (1872 – 1954) pospremil v življenje Novo pot – prvi povojni časnik na Celjskem.
Malo Celjanov se še spominja 2. junija 1945, ko so lahko za samo 0,20 RM (Reichsmarke – nemška okupacijska valuta) kupili prvo številko. V podnaslovu je novo glasilo nosilo ime »Informacijski vestnik OOOF Celje« in to je pomenilo, da je bilo namenjeno obveščanju »širokih ljudskih množic«. Da ni šlo le za obveščanje, ampak predvsem za »osveščanje« je izražal že naslov – Nova pot. Porušene domovine ni bilo dovolj samo obnoviti, treba jo je bilo tudi popolnoma prenoviti in časnik naj bi uvajanju novega družbenega reda odigral pomembno mobilizatorsko vlogo.
Začetno delovanje uredništva in dopisnikov je težko orisati, kajti iz tega obdobja ni ohranjenega nobenega arhiva. Po pripovedi prve urednice Lidije Potrč – Dunje, ki si je prve izkušnje s časnikarstvom pridobila po načelu »znajdi se, kakor veš in znaš«, ga tudi ni bilo. Prve številke Nove poti naj bi po lastnih besedah pripravila kar sama, kasneje pa sta ji pomagala še dva dijaka s prav tako partizanskimi izkušnjami. Njunih imen se danes žal ne spominja nihče več in prav tako ne ostalih piscev, saj so bili članki večinoma nepodpisani; v najboljšem primeru so se avtorji podpisovali z inicialkami.
S svojimi prispevki je Nova pot pokrivala celotno celjsko regijo, Zasavje in Slovenj Gradec. Precej slaba, lahko bi rekli diletantska organizacija uredništva in skromna kadrovska zasedba sta narekovali enostavno zasnovo časnika. Poročila o obnovi domovine in vračanju Slovencev iz ujetništva, boj proti še vedno navzočemu sovražniku, tedenski politični pregledi, razne objave in razglasi, to so bile teme, ki jih je urednica tedensko uspela pripraviti za osem strani Nove poti.
Malo Celjanov se še spominja 2. junija 1945, ko so lahko za samo 0,20 RM (Reichsmarke – nemška okupacijska valuta) kupili prvo številko. V podnaslovu je novo glasilo nosilo ime »Informacijski vestnik OOOF Celje« in to je pomenilo, da je bilo namenjeno obveščanju »širokih ljudskih množic«. Da ni šlo le za obveščanje, ampak predvsem za »osveščanje« je izražal že naslov – Nova pot. Porušene domovine ni bilo dovolj samo obnoviti, treba jo je bilo tudi popolnoma prenoviti in časnik naj bi uvajanju novega družbenega reda odigral pomembno mobilizatorsko vlogo.
Začetno delovanje uredništva in dopisnikov je težko orisati, kajti iz tega obdobja ni ohranjenega nobenega arhiva. Po pripovedi prve urednice Lidije Potrč – Dunje, ki si je prve izkušnje s časnikarstvom pridobila po načelu »znajdi se, kakor veš in znaš«, ga tudi ni bilo. Prve številke Nove poti naj bi po lastnih besedah pripravila kar sama, kasneje pa sta ji pomagala še dva dijaka s prav tako partizanskimi izkušnjami. Njunih imen se danes žal ne spominja nihče več in prav tako ne ostalih piscev, saj so bili članki večinoma nepodpisani; v najboljšem primeru so se avtorji podpisovali z inicialkami.
S svojimi prispevki je Nova pot pokrivala celotno celjsko regijo, Zasavje in Slovenj Gradec. Precej slaba, lahko bi rekli diletantska organizacija uredništva in skromna kadrovska zasedba sta narekovali enostavno zasnovo časnika. Poročila o obnovi domovine in vračanju Slovencev iz ujetništva, boj proti še vedno navzočemu sovražniku, tedenski politični pregledi, razne objave in razglasi, to so bile teme, ki jih je urednica tedensko uspela pripraviti za osem strani Nove poti.
