Rozmanova ulica poteka od Glavnega trga do križišča pri A banki in obsega 29 hišnih številk. Od leta 1952 do leta 1993 se je imenovala Cesta komandanta Staneta. Na Rozmanovi ulici se med drugim nahajata tudi Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Rdeči križ Slovenije, območno združenje Novo mesto.
Franc Rozman se je rodil 27. marca 1912 v Spodnjih Pirničah na Gorenjskem. Imel je revno in težko otroštvo. Njegovi sestri Marjeta in Terezija sta morali v sirotišnico, Franc pa je z mlajšim bratom Martinom ostal doma. Med 1. svetovno vojno je pri treh letih izgubil očeta.
Pri 15. letih se je izučil za pekovskega pomočnika in se kmalu pridružil delavskemu gibanju. 1. oktobra 1936 se je pridružil španski republikanski vojski. V Jarmi je končal podčastniško šolo, postal poročnik in poveljnik čete, nato pa stotnik in poveljnik bataljona v mednarodni brigadi. Po porazu republikanske stranke je bil v francoskih in nemških taboriščih.
Leta 1941 se je vrnil v domovino in pomagal organizirati partizanski boj. Kmalu je postal vojaški inštruktor pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Boril se je na Štajerskem in Dolenjskem, postal komandant Štajerskega bataljona (druga grupa odredov, 4. operativna cona), sodeloval pri napadu na Šoštanj in kasneje pri bitki na Čreti. Spomladi 1942 je postal poveljnik slovenske partizanske brigade, 13. julija 1943 poveljnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter dosegel čin generalpodpolkovnika (generallajtnanta). Bil je član SNOSa in AVNOJa.
Umrl je 7. novembra 1944 za posledicami ran, ki jih je dobil pri preizkušanju novega orožja – angleškega minometa. Nekaj dni po smrti je bil proglašen za narodnega heroja. Od leta 1949 je pokopan v grobnici herojev v Ljubljani.
