France Prešeren je raje kot v cerkev zahajal v bližnjo krčmo – v Schifrerjevo gostilno, ki se je je prav zato kasneje prijelo ime Prešernov hram.
»V Prešernovi dobi je v tej gostilnici, ki stoji skoro tik pred vhodom v župnijsko cerkev, gospodaril Lepold Mayr… Prešernov hram je leta 1952 preuredil arhitekt-mojster Jože Plečnik, misleč, da bo postal to nekak kulturniški klub. Pozneje so opremo zamenjali, lokal pa spet spremenili v navadno gostilnico. Le izvesek, ki ga je zasnoval arhitekt in pa napis poleg vrat – to je vse, kar je ostalo od lepe zamisli.« (vir: Črtomir Zorec: Sprehod po Prešernovem Kranju v letu 1975, Snovanja, Gorenjski glas, 4. 2. 1975)
Ustno izročilo pravi, da je duhovnik, ki je v cerkvi pogrešal moške, po maši zakorakal v Schifrerejevo gostilno in šel s pušico od enega do drugega pivca. Črtomir Zorec navaja, da je nagajivi Prešeren cerkovniku dal srebrno dvajsetico, češ, naj gre ta namesto njega k maši, in rekel: »Če duhoven za denar mašo bere, jo sme kdorkoli tudi za denar poslušati.«
