Slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna novega Dijaškega doma in Občinske matične knjižnice, ki je bila 25. oktobra 1978, pred gimnazijskim poslopjem v Brežicah (Teppey, 1978), je sledila selitev knjižnice v nove prostore. 25. oktobra 1980 je v okviru prireditev ob občinskem prazniku potekalo slavnostno odprtje novozgrajene stavbe brežiške knjižnice ob Dijaškem domu (Teppey, 1980), na naslovu Trg izgnancev 12 b.
Obstoječih 170 m2 so nadomestili sodobni prostori površine 410 m2. Največ zaslug za novo domovanje knjižnice lahko pripišemo prizadevnosti predsednika IO KS Brežice Mitje Guština, ki je ob združitvi sredstev solidarnosti Republiške kulturne skupnosti in samoprispevka vseh prebivalcev občine Brežice dosegel, da je knjižnica dobila nove in večje prostore. Na policah nove knjižnice je bilo več kot 23.000 knjig (Šebek, 1984). Pri selitvi knjig so pomagali dijaki šolskega centra Brežice.
Novi prostori so omogočili izvajanje posebnih oblik dejavnosti: srečanja z znamenitimi gosti, ure pravljic za najmlajše obiskovalce, priložnostne razstave, lutkovne igrice, glasbene pravljice, literarne kvize in drugo.
Knjižnično gradivo je bilo postavljeno v prostem pristopu, v čitalnici so lahko bralci izbirali med več kot 40 naslovi različnih revij in časopisov. Knjižnično gradivo si je lahko izposodil vsak, ki je postal član knjižnice in redno plačeval članarino. V letu 1983 so otroci in mladina plačevali 60 dinarjev, odrasli bralci pa 120 dinarjev članarine. Izposoja knjižničnega gradiva je bila za člane brezplačna. Najpogosteje so se izposojala leposlovna dela, veliko pa je bilo tudi povpraševanje po gradivu s področja medicine, družboslovja, tehnike, naravoslovja in zgodovine. Potrebe bralcev po gradivu, ki ga zaradi visokih cen knjižnica ni zmogla nabaviti, so reševali z medbibliotečno izposojo (Poročilo o delu Občinske matične knjižnice od 1. 1. do 30. 11. 1983).
Leta 1986 so na novo vpeljali družinsko članarino, ki je znašala 500 dinarjev. Letna članarina za odrasle je bila 300 dinarjev, za učence, študente in dijake pa pol manj (Teppey, 1986).
Leta 1988 je knjižnica uvedla izposojo videokaset. Leto 1990 je bilo za knjižnico pomembno zaradi začetka računalniške izposoje v računalniškem knjižničnem programu VIR, že leto kasneje se je začela tudi računalniška obdelava gradiva (Šebek, 2006).