V letu 2024 je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti Franca Ksaverja Meška. Obeležili pa smo tudi 70 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30 let zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994). Te okrogle obletnice so povod, da so Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož leto 2024 razglasili za Meškovo leto. V sklopu le-tega je potekal tudi simpozij, katerega cilj je bil predstaviti literarno delo Franca Ksaverja Meška, njegovo mesto v slovenski književnosti ter izjemen pomen njegovega ustvarjanja in duhovniškega delovanja.
Simpozij je sofinancirala in podprla Ustanova dr. Antona Trstenjaka, potekal pa je v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slavističnega društva Maribor, Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinskega društva Ormož in Celjske Mohorjeve družbe.
Simpozij smo izvedli na dveh lokacijah, prvi del je potekal v soboto, 19. oktobra 2024 v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu. Na Meškov 150. rojstni dan, 28. oktobra 2024, pa se je v slovenjgraški knjižnici odvil drug del znanstvenega simpozija.
Na simpoziju, ki se je odvijal v Ormožu, so svoje delo predstavili:
- red. prof. dr. Jožica Čeh Steger s prispevkom Meškova kratka proza na prelomu iz 19. v 20. stoletje;
- dr. Renata Debeljak s prispevkom Vrednote v izbrani Meškovi mladinski prozi;
- doc. dr. Ines Voršič, red. prof. dr. Dragica Haramija s prispevkom Samostalniške manjšalnice v otroški prozi Franca Ksaverja Meška;
- Ana Perović s prispevkom Meščanska oblačilna moda v Meškovem romanu Kam plovemo?;
- asist. Karin Požin s prispevkom Pripovedna dela Franca Ksaverja Meška s svetniško tematiko;
- Marjan Plohl s prispevkom Franc Ksaver Meško – goreč rodoljub, duhovnik in rojak;
- Ana Kaučič s prispevkom Oris vpliva družbeno-političnih razmer na Meškove življenjske poti;
- Ivan Fras s prispevkom Meškov rod;
- Nevenka Korpič s prispevkom Franc Ksaver Meško in njegovo dopisovanje s sorodniki;
- Matija Štumberger s prispevkom Ksaver Meško skozi pisemsko korespondenco s sodobniki in
- Aleksandra Čas s prispevkom Spominska soba Franca Ksaverja Meška v Koroškem pokrajinskem muzeju.
O simpoziju so na portalu Prlekija-on.net zapisali naslednje:
“Zbrane na simpoziju so uvodoma nagovorili direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora, podžupan občine Ormož Zlatan Fafulić, predstavnica občine Sveti Tomaž Blanka Kosi Raušl, predstojnica oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Blanka Bošnjak, predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič in v imenu Meškove družine daljni sorodnik Franca Ksaverja Meška Ciril Ambrož. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Okarina, pod vodstvom zborovodkinje Zlatke Puklavec Banjanin ter otroci Osnovne šole Ormož pod mentorstvom mag. Mateje Meško.
Pisatelj Franc Ksaver Meško je bil rojen v Ključarovcih v sedanji občini Sveti Tomaž, svojo duhovniško službo pa je opravljal v različnih krajih na Koroškem, najdlje – vse do pozne starosti in smrti – na Selah. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz prleškega, oziroma vzhodnoštajerskega območja. Pisal je pesmi, veliko se je posvečal dramatiki in mladinski književnosti, najbolj pa se je uveljavil kot pripovednik. Izkazal se je kot eden ključnih ustvarjalcev kratke proze na prelomu iz 19. v 20. stoletje, kjer je ob Ivanu Cankarju postavil temelje lirsko-meditativne črtice, pri tem pa združil elemente realizma, romantike in kasnejšega impresionizma. Njegov literarni opus ni omejen le na en žanr ali temo, temveč obsega širok spekter – od ljubezenske tematike do religiozno obarvanih zgodb, od mladinske literature, kjer izpostavlja moralne vrednote, do pripovedi o svetniških osebah. Pisal je tudi dramatiko in poezijo.
Cilj simpozija je bil predstaviti njegovo literarno delo, vlogo in mesto v slovenski književnosti ter izjemen pomen njegovega ustvarjanja v narodnostno razburkanem obdobju slovenske zgodovine. Svoja dela je predstavilo 12 referentov, ki so delo, življenje in pomen Franca Ksaverja Meška za slovensko literaturo, kulturo in narodno identiteto, predstavili z različnih plati in zornih kotov.
Med drugim so tako izpostavili Meškovo mojstrstvo v oblikovanju likov, ki pogosto izražajo notranje boje med telesnimi in duhovnimi silami, kar odraža njegove lastne izkušnje kot duhovnika.
Meško je skozi svoje lirske črtice in druge prozne oblike prikazoval življenje slovenskega podeželja, s posebnim poudarkom na sočutju, ljubezni in hrepenenju po preteklosti. Pomemben del njegovega opusa je povezan tudi z mladinsko literaturo, kjer je s krščanskimi vrednotami usmerjal moralno vzgojo otrok.
Na simpoziju so osvetlili tudi vpliv družbeno-političnih razmer na njegovo ustvarjanje. Meško je pisal v času, ko je slovenska narodna zavest dobivala nove razsežnosti, in kot duhovnik in rodoljub je prispeval k ohranjanju slovenske identitete. Njegova dela pogosto odražajo moralno stališče in osebne izkušnje, kar mu je omogočilo izgradnjo edinstvene literarne identitete.
Njegov bogat in raznolik literarni opus tako ne ponuja le vpogleda v slovensko podeželje in življenjske tegobe malega človeka, temveč tudi globlje razumevanje duhovnih in moralnih vrednot, ki so prežemala takraten čas in njegovo delo.
Nedvomno je bil, in je še, Franc Ksaver Meško pomemben predstavnik slovenske literature. K temu spoznanju je v veliki meri še dodatno doprinesel uspešno izveden sobotni znanstveni simpozij. V prihodnjem letu bo izšel tudi zbornik prispevkov, predstavljenih na simpoziju.”
