Oče Franca Skaze se je že v sredini 19. stoletja aktivno ukvarjal s politiko in se družil z velikimi slovenskimi domoljubi, ki so se med Slovenci borili proti nemškemu vplivu. K njemu domov so zahajali Anton Martin Slomšek (slovenski škof, pisatelj, pesnik), Ignacij Orožen (duhovnik in zgodovinar) in Josip Juraj Strossmayer (hrvaški škof, mecen in politik). Franc Skaza je očetovo delo nadaljeval in se prav tako politično uveljavljal med velikimi slovenskimi, predvsem pa štajerskimi domoljubi. Tudi on je v svojo hišo vabil dr. Josipa Vošnjaka (zdravnik, politik), Davorina Trstenjaka (duhovnik, zgodovinar), Valentina Zarnika (pravnik, politik), Antona Tomšiča (novinar), Antona Aškerca (duhovnik, pesnik), Franca Rapoca (odvetnik). Nekatere od njih je dal upodobiti na steno v veži svoje hiše.
Okoli leta 1870 je Franc Skaza dal prezidati staro hišo, ki je bila grajena v preprostem podeželskem stilu konca 18.stoletja, od katere se je ohranila samo klet, v kateri je že leta 1850 delovala prva pošta v Šmarju. Nova hiša je izražala odnos lastnika do oblikovanja in arhitekture tistega časa. S svojo lokacijo ob stari deželni cesti Celje-Šmarje-Rogatec je bila lastniku izziv, da je hišo s takratnimi zidarskimi mojstri uredil v imenitno trško arhitekturo, ki je že na zunaj dajala videz hiše pomembnega in vplivnega človeka v takratnem Šmarju. Notranjščino, vežo, krasi baročno-romantična poslikava prizorov letnih časov in upodobitve slovenskih rodoljubov tistega časa in pomembnih gostov, ki so zahajali v to hišo.
Zgodovinski dogodek za Slovence v Skazovi hiši
V Skazovi hiši so leta 1870 veleposestnik Franc Skaza, šmarski trgovec Hugon Tančič in notarski koncipijent Franc Ropoc iz Maribora, ustanovili in gmotno podprli komanditno društvo, ki je dobilo koncesijo za tiskarno. Slovenci smo dobili prvo slovensko tiskarno v Mariboru, kjer se je tiskal slovenski časnik Slovenski narod.