Martin Skoliber (Pušenci, 1. 12. 1910–15. 9. 1944, Tomaševac pri Varaždinu), soustanovitelj in upravnik Kmetijske zadruge v Ormožu, upravitelj veleposestva ormoškega gradu
Po končani meščanski šoli v Ormožu je v Svečini pri Mariboru končal kmetijsko šolo. Po šolanju je delal kot upravitelj veleposestva grofice Irme Wurmbrand-Stuppach Georgievits. Bil je tudi soustanovitelj in upravnik ormoške kmetijske zadruge ter dejaven v Katoliškem prosvetnem društvu Ormož. Na njegovo pobudo so člani društva leta 1940 zgradili Prosvetni dom Ormož (današnji Dom kulture Ormož). Marca 1941 je bilo v prosvetnem domu izvedeno zborovanje zavednega slovenskega prebivalstva proti širjenju nemške ideje. Zbrano množico so nagovorili šolski upravitelj Alojz Tomašič, primarij ormoške bolnišnice Anton Hrovat, pa tudi Martin Skoliber.
Ob začetku 2. svetovne vojne je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko, ki pa je v okolici Ormoža kmalu razpadla. Nemci so takrat zajeli okoli 800 jugoslovanskih vojakov in jih odpeljali v ujetništvo. Skolibru je najprej uspelo pobegniti, 17. aprila pa so ga Nemci aretirali in ga skupaj z ženo Ljubomiro in njenimi starši odpeljali v ptujske zapore in nato na Borl. Iz borlskega zapora so bili čez nekaj časa poslani nazaj v Ormož, kasneje pa v Varaždin. Tu je Martin aktivno sodeloval v NOB – bil je vodja slovenske udarne grupe. 15. marca 1944 so ga ujeli ustaši in ga v varaždinskih zaporih mučili do smrti.
