Na Koroškem se je boj za določitev državne meje končal s plebiscitom (10. 10. 1920), ki se je izšel v prid Avstrije. Na obeh straneh je pred njim potekala intenzivna (anti)propaganda s shodi in zborovanji, precej je bilo tudi nasilja. Plebiscitna kampanja Kraljevine SHS je močno poudarjala narodno zavest in svarila pred zadolženo Avstrijo, avstrijska propaganda pa je poudarjala predvsem ekonomske prednosti in ohranitev enotnosti Celovške kotline.
Avstrijska stran je po plebiscitu nadaljevala z raznarodovalno politiko, s katero so Koroškim Slovencem začeli omejevati jezikovne pravice, ki so si jih izborili v Avstro-Ogrski. V letih po plebiscitu so nemški nacionalisti v več organizacijah izvajali pritiske na Slovence, ki so glasovali proti združitvi z Republiko Avstrijo, in sprožili val izseljevanja.
