Taborsko gibanje je med letoma 1868 in 1871 predstavljalo politično gibanje, ki je temeljilo na množičnih zborovanjih na prostem. Na taborih so se zbirale velike skupine ljudi, ki so poslušale govornike. Ti so predvsem poudarjali enakopravnost slovenskega jezika znotraj Avstro-Ogrske in zahtevali uresničitev programa Zedinjena Slovenija. Poleg tega so obravnavali tudi lokalne zahteve, prilagojene območju, kjer so se taborska srečanja odvijala.