Župan Ivan Hribar je napil slavljencu kot ljubljanskemu častnemu meščanu. V svoji napitnici je poudarjal, da je preživel slavljenec najlepša svoja mlada leta v Ljubljani, od koder je odnesel na visoko šolo razen ljubezni do svojega naroda tudi ljubezen do našega mesta, in oboje je vztrajno negoval do danes. Vsi lepi uspehi, ki jih je dosegel slovenski narod in bela Ljubljana, so tudi slavljenčeva zasluga.
Pesnik Anton Medved je prebral ob navdušenem ploskanju svojo pesem, ki je objavljena v Slovenskem narodu 21. 5. 1906.
Deželni šolski nadzornik Levec je pripovedoval o zgodovini slovenskega slovstva, ki se je razvijala med mladimi rodoljubnimi znanstveniki okoli Stritarja na Dunaju v dobi književnega preporoda. Stritar je bil vsem zvezda vodnica, navduševal jih je za svete ideale, a plod tega idealnega navdušenja je bil današnji „Ljubljanski Zvon”. Govornik je poudarjal posebno slavljenčevo veliko zaslugo za mladinsko literaturo. Njegovi spisi „Pod lipo”, „Zimski večeri” itd. se berejo po vsem slovenskem svetu z veliko slastjo. Ta zasluga slavljenčeva je stalna. Napil mu je kot mladinskemu pisatelju, ki skrbi za našo mladino in otroke.
Gospa Franja Megličeva je navdušeno napila slavljencu v imenu žen in mater njegovega rojstnega kraja. V svojem govoru je izvajala: »Vsaka zavedna Slovenka bi morala enkrat vesti svojo deco tja na kraj podsmreškega griča in pokazati od tam domove naših največjih mož rekoč: „Vidiš, tam doli na oni rebri se je rodil veliki Trubar, tam na onem holmu učeni Levstik, ondi za drugimi hribi nepozabni Jurčič, tu doli slavni Stritar; to je naš slovenski Weimar. Da, ti možje so se rodili v tvojem rojstnem kraju in v imenu njihovih potomk ti danes še enkrat zakličem: Živel Stritar, slava njegovemu plemenitemu duhu!«
Občinski zastopnik Pucelj iz Velikih Lašč mu je napil v imenu domovinske občine in občine Velike Lašče. Ravnatelj Senekovič mu je napil v imenu Prve državne gimnazije, na kateri je bil slavljenec vsa leta svojega študiranja najodličnejši učenec. Nadalje je proslavljal njegove velike zasluge za mladinsko književnost: že njegovi spominski listi, ki jih dobe učenci pri izstopu iz ljudske šole, so velikega vzgojevalnega pomena. Vzkliknil je:»Tak mož, ki s 70. leti deluje s tako mladostnim čutom, ni star, temuč [t. j.: temveč] še vedno mlad.«
Doktor Oblak iz Celovca mu je napil v imenu koroških Slovencev in družbe sv. Mohorja, ki ima svoj sedež v deželi pesniških jezer, in katero družbo zalaga slavljenec s svojimi svežimi jesenskimi plodovi. Predsednik „Triglava ” Plehan je napil slavljencu kot častnemu članu „Triglava”. Fran Drenik mu je napil v imenu šišenske občine in čitalnice. Predsednik pevskega društva „Slavec ” Dražil pa v imenu slovenskih pevcev kot tretje kategorije v pesništvu (prvi pesnik, drugi skladatelj, tretji pa pevec). V imenu Hrvatov je vzneseno napil slavljencu tajnik „Matice Hrvatske ” dr. Ante Radić. Poudarjal je slovensko-hrvaško slogo, naglašajoč, kako dojemajo Hrvatje vsak naš kraj, vsako slovensko mesto za pomembno predstražo in da je vsak uspeh Slovencev tudi uspeh Hrvatov. Sedaj se je vzdignil slavljenec ter se ves ginjen zahvaljeval za vse počaščenje, končno pa prečital z mladeniškim zanosom svojo zahvalo.