Mesto Skader z večino albanskega prebivalstva je bilo v začetku 20. stoletja del turškega cesarstva. Po balkanskih vojnah in umiku Turkov pa se je vnel boj za oblast nad temi ozemlji. Pri tem so se križali interesi Srbije in Črne gore na eni strani ter Italije in Avstro-Ogrske na drugi strani.
Zanimanje evropskih velesil za Skader se je porodilo zaradi črnogorskih prizadevanj, da ta ozemlja priključijo svoji državi, zato so spomladi leta 1913 Avstro-Ogrska, Italija, Velika Britanija, Nemčija in Francija blokirale črnogorska pristanišča. Črna gora je Skader kljub temu 22. aprila 1913 uspela zasesti, a je mesto črnogorski kralj Nikola I. Petrović (1841–1921) v upravljanje že kmalu zatem predal mednarodnim silam. Mednarodne vojaške sile so z ladij mednarodne eskadre Skader prevzele maja leta 1913. Junija so mornarje zamenjale kopenske enote iz Avstro-Ogrske, Italije, Velike Britanije, Francije in Nemčije. Poveljeval jim je britanski polkovnik George Fraser Phillipps. Avstro-Ogrska je za mirovno misijo v Skadru izbrala IV. bataljon 87. pehotnega polka, ki je bil okrepljen s strojničnim oddelkom, konjeniško patruljo (deset ulancev iz Mostarja), z vodom gorskih topov (dva gorska topa iz 3. gorskega topniškega polka iz Beljaka), s polvodom saperjev (25 mož iz Gorice), sanitetnim oddelkom in z oddelkom prateža.
Proti Skadru so iz Pulja na parniku Urano odpluli 24. julija 1913, kamor so prispeli dva dni zatem in se namestili v tamkajšnjem jezuitskem samostanu. Stroške vojaške operacije je pokrivalo avstro-ogrsko zunanje ministrstvo. V Skadru je bil sedež guvernerja, ki je ob sebi imel štab s po enim britanskim, italijanskim in avstro-ogrskim častnikom. Častniki mednarodnih sil so vodili še skadrski mestni svet, oblikovali sanitetni svet in reformirali policijo, medtem ko so mornariški častniki organizirali dvostopenjsko sodstvo. Vojaki so v času svojega bivanja sodelovali pri gašenju požarov, opravljali so razna gradbena dela, pomagali pri gradnji cest in mostov, ob čemer niso zanemarili družabne plati – prirejali so družabne večere, plesne prireditve, simfonične orkestre in se udeleževali športnih prireditev. S pomočjo mednarodnih enot se je življenje v mestu normaliziralo. Že novembra 1912 je bila ustanovljena nova država Albanija. Za določitev njenih meja je bila izbrana posebna komisija, ki ji je Avstro-Ogrska iz IV. bataljona 87. pehotnega polka v pomoč poslala 150 vojakov.
Maja 1914 je v Albaniji prišlo do krize, zaradi katere so bili italijanski in avstro-ogrski vojaki določeni za varovanje albanskega vladarja kneza Wilhelma von Wieda (1876–1945) in tujih veleposlaništev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je del mednarodnih mirovnih sil Skader zapustil. IV. bataljon 87. pehotnega polka je iz Skadra odšel 6. avgusta 1914, knez von Wied pa je Albanijo zapustil septembra istega leta. Med prvo svetovno vojno je Skader najprej zavzela črnogorska vojska, zatem pa avstro-ogrska, ki je v njem ustanovila poveljstvo svoje okupacijske cone. Po vojni je bila v mestu nekaj časa mednarodna vojaška uprava Albanije, marca 1920 pa je Skader postal del Albanije z glavnim mestom v Tirani.
