Pri snovanju programskega koncepta so se organizatorji soočali z vprašanjem, katere ustvarjalce pritegniti k novoustanovljenemu Festivalu Kurirček. Kljub dolgotrajnemu zbiranju podatkov jim je uspelo, da so za sodelovanje pridobili mnoge takratne najvidnejše osebnosti znanosti, umetnosti, mladinske književnosti, založništva, pedagogike in medijev iz vseh jugoslovanskih republik.
Kot pravi France Filipič v svojem prispevku v zborniku 25., jubilejnega Festivala Kurirček, »na nobenem od poznejših Festivalov problemi mladinske literature s tematiko NOB in revolucije niso bili tako kompleksno obravnavani kot na prvem Kurirčkovem Festivalu, nikoli ni prišla več tako do izraza težnja po združevanju organizacijskih in kreativnih sil k večjim skupnim izdajateljskim in založniškim podvigom. Poznejši plenumi so bili v svoji specializaciji pri obravnavanju posameznih problemov mladinske literature in poznejše umetnosti za mladino nasploh na višjem strokovnem nivoju, nikoli pa ni bilo več tiste spontanosti in žive prizadetosti razpravljalcev.«
Ne glede na to je festival skozi vsa leta delovanja uspel ohraniti osnovni koncept in v festivalsko dogajanje z raznovrstnimi prireditvami, namenjenimi promociji literature in umetnosti, ter s strokovnimi posvetovanji povezati mnoge slovenske oziroma jugoslovanske književnike, glasbene in likovne umetnike, znanstvene raziskovalce, urednike, kritike, založnike, družbenopolitične delavce in borce NOB.
Med udeleženci, ki so soustvarjali program festivala, so bili literarni zgodovinar Slobodan Ž. Marković, profesorica in literarna kritičarka, prva doktorica znanosti za področje otroške književnosti v bivši Jugoslaviji Zorica Turjačanin, literarni zgodovinar ter kritik Muris Idrizović, urednik, pedagog in književnik Franček Bohanec, literarni zgodovinar France Zadravec, srbski književniki Miroslav Antić, Desanka Maksimović, Dobrica Ćosić, Mira Alečković, Branko Ćopić, številni slovenski pesniki in pisatelji kot France Bevk, Tone Seliškar, Niko Grafenauer, Anton Ingolič, Branka Jurca, Kajetan Kovič, Neža Maurer, Ela Peroci, Ivan Minatti, Tone Pavček, Leopold Suhodolčan, Nada Gaborovič, France Forstnerič, Kristina Brenk in mnogi drugi.
Ob književnikih so bili med sodelujočimi na festivalskih dneh prav tako glasbeni in likovni umetniki, muzikologi, glasbeni in likovni kritiki ter pedagogi. Ti so bili dejavni pri vsebinsko zelo pestrih kulturnih dogodkih, kot so bile gledališke predstave, pevske revije, koncertne prireditve in likovne razstave, poleg tega pa so sodelovali tudi kot referenti na strokovnih srečanjih. Med imeni avtorjev prispevkov z glasbenega področja lahko zasledimo slovenskega skladatelja, dirigenta, glasbenega publicista in pedagoga Cirila Cvetka, slovenska muzikologa Andreja Rijavca in Manico Špendal, srbsko muzikologinjo Roksando Pejović, hrvaško muzikologinjo Vedrano Milin, z umetnostnega področja pa med drugimi najdemo slovensko umetnostno zgodovinarko in likovno kritičarko Jelisavo Čopič, slovenskega slikarja in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja, makedonskega likovnega kritika in književnika Paskala Gilevskega, slovenskega režiserja in lutkarja Edija Majarona, slovensko oblikovalko lutk in scenografko Bredo Varl ter številne druge.
Za izjemne dosežke na področju umetniškega ustvarjanja za otroke in mladino oziroma za vsebinsko družbeno angažirano književno, glasbeno in likovno snovanje so na festivalu podeljevali najvišje odličje – priznanje partizanskega kurirja. Kipec je med drugo svetovno vojno na osvobojenem ozemlju Bele Krajine v žgani glini izdelala mlada kiparka Milena Dolgan. Med drugimi so ga prejeli France Bevk, Tone Seliškar, Desanka Maksimović, Branko Ćopić, Gligor Popovski, Ive Šubic, Janez Vidic, Marjan Kozina, Ciril Cvetko, Branka Jurca, Nace Simončič, Edi Majaron, Božo Kos in Tine Varl.
