Kakor se nam zdi na časovni premici pred več kot sto leti pričeta prva vojna danes neizmerno oddaljena, ne gre prezreti dejstva, da sočasno z našim življenjskim trenutkom v drugih geografskih prostorih še vedno potekajo vojne: vojne za vodo, energente, vero, enakopravnost. V želji, da ne bi nobena od teh vojn ponovno prerasla v spopad svetovnih razsežnosti, kot je bila prva svetovna vojna, smo se leta 2014 v Univerzitetni knjižnici Maribor spomnili na fronto in zaledje. Razstava Fronta Zaledje Spomin v treh razstaviščih UKM je spregovorila o ljudeh, o človeku v vojni. Pod naslovom Fronta smo predstavili 17 spodnještajerskih generalov, v Zaledju medvojne plakate in v Spominu razglednice. Prav razglednice so iz več vidikov vredne večje pozornosti.
Spomini po pošti
Vojne razglednice so ob propagandnih besedilih in plakatih nosilke vojnih propagandnih sporočil na eni strani, po drugi strani pa so vojnemu času odslikale obraz civilne bolečine in ironije tako vojakov kot njihovih svojcev. V vojno vpleteni narodi so razglednice kot popularno obliko komunikacije med ljudmi uporabljali za bodrilni nagovor in v ta namen oblikovali tako likovni, kot literarni in dokumentarno fotografski jezik vojne. Pogosto so razglednice združevale likovno umetnost ter priložnostne rime in s tem značilnim slogom ter v več nacionalnih jezikih krožile med naslovniki kot moderna in modna propaganda.
Odposlane razglednice so danes postale dokument nekega bolečega preteklega vojnega časa; povezujejo namreč dva svetova: življenje na fronti in življenje doma, saj so bile v svojem obdobju vsem trpečim v tolažbo ali opomin. Kot protiutež tako imenovani javni podobi na čelni strani razglednic, pa čisto intimna, ročno zapisana sporočila na hrbtni strani, nekoč namenjena izključno naslovnikom, danes razkrivajo najintimnejše vsebine človeških življenj.