Kongresni trg
Na severovzhodnem delu Kongresnega trga oziroma vzhodnem delu parka Zvezda je pred letom 1817 še stal Kapucinski samostan z vrtom, prostor pred njim pa se je imenoval Kapucinski trg. Temeljni kamen zanj in cerkev sv. Janeza Evangelista je leta 1607 položil ljubljanski škof Hren. Delovanje ljubljanskih kapucinov je prekinil prihod Francozov (1809-1813) svoje dvestoletno domovanje so morali zapustiti, francozi pa so samostan začeli uporabljati v vojaške namene. Po njihovem odhodu in vrnitvi Avstrijcev, so ga kot vojaško skladišče uporabljali tudi oni. Zaradi skrajno slabega stanja se ga ni več splačalo vzdrževati, zato je cesar Franc I izdal ukaz o rušenju objekta. Celoten prostor z zgradbami so prodali na več dražbah s pogojem, da novi lastniki podrejo stavbe na lastne stroške, odpeljejo material, zasujejo jame, izravnajo zemljišče in pripravijo pogoje za gradnjo novih stavb. Dela nikakor niso stekla, bližalo se je kongresno leto 1821 in mesto je v naglici začelo urejati prostor na svoje stroške. Celoten prostor so izravnali in ga v času kongresa Svete alianse izrabili za prirejanje vojaških parad, kar je bilo še posebej ugodno, saj je Avstrijski cesar prebival v Vicedomskem oziroma Deželnem dvorcu, tik ob izravnanem prostoru. Po končanem kongresu je še istega leta ljubljanski magistrat zaprosil Franca I za preimenovanje starega Kapucinskega trga v Kongresni trg, da bi tudi poznejše rodove spominjal na pomemben zgodovinski dogodek. Hoteli so postaviti tudi obelisk, ki bi stal na marmorni podlagi z vdelanim reliefom cesarskega orla z napisom. Vladar se je strinjal s preimenovanjem prostora, spomenik pa je hvalevredno zavrnil v korist prepotrebnega izsuševanja barja! Leta 1824 je bil na pobudo deželnega gubernija narejen ureditveni načrt in mesto je začelo dokončno urejati prostor. Zemljišče nekdanjega Kapucinskega samostana so preuredili v park in zasadili kostanjev drevored, ki se je križal v osmih smereh. Po takšni zasaditvi je dobil park ime Stern-Allee (kasneje Zvezda). Med obema vojnama se je s celotnim prostorom intenzivno ukvarjal arhitekt Jože Plečnik. Naredil je načrt za prenovo trga in preureditev parka. Trg so na novo tlakovali z velikimi belimi betonskimi ploščami, ki so jih postavili v geometrijsko pravilno mrežo iz temnejšega betona. V os Uršulinske cerkve je postavil znamenje sv. Trojice, ki je prvotno stal pred samostanom na Ajdovščini in s tem cerkev povezal prek ceste s trgom, povezavo s Filharmonijo pa je dosegel s postavitvijo niza vitkih in visokih stebrov. V parku Zvezda je želel namesto kostanjev zasaditi bolj primerne platane, toda v celoti je uspel šele leta 1940. Po Plečnikovih načrtih je bil park obdan z betonskimi stebrički, skupaj s trgom pa je bil na novo povezan z nabrežjem Ljubljanice, saj je uredil prehod, Gledališko stolbo ob stavbi današnje Filharmonije. Na drugi strani, v podaljšku današnje Šubičeve ulice pa je zgradil še Gerberjevo stopnišče. V letih po 2. svet. vojni ni bilo večjih posegov, namembnost nekdaj slavnostnega prostora se je spremenila v parkirišče, trg je postajal vedno bolj neurejen in zanemarjen. V začetku 21. stol. so se začele uresničevati težnje po prostorskem urejanju trga z namenom, vrniti mu prvotno namembnost in sijaj. Rešitev je bila podzemna garaža, ki je omogočila obnovo celotnega območja, identično s Plečnikovo že omenjeno izvedbo pred 2. svet. vojno. Kongresni trg je večkrat zamenjal svoje ime. Sprva se je uporabljala le nemška različica Kongress-Platz, leta 1848 ob poslovenjanju uličnih imen se je imenoval Zborniški terg, za časa italijanske okupacije so ga uslužni Ljubljančani hoteli preimenovati v Mussolinijev trg, vendar je diktator idejo odklonil. Leta 1952 se je preimenoval v Trg revolucije, leta 1974 pa so ga morali zopet preimenovati, ker je Trg revolucije zrasel na novo urejenem prostoru pred parlamentom. Ljubljana seveda ni mogla imeti dveh trgov revolucije, zato je dobil ime Trg svobode. Leta 1991 je znova dobil ime Kongresni trg, tako kot v zavesti Ljubljančanov obstaja že vso svojo zgodovino.
