Navado pisanja voščilnic ob spomladanskih praznovanjih, predvsem za veliko noč in binkošti, so pravzaprav sprožili založniki in izdajatelji razglednic. Pošiljanje voščilnic in razglednic je bilo priljubljeno predvsem od okoli leta 1897 pa do prve svetovne vojne. S prihodom novih komunikacijskih tehnologij se je vloga voščilnic in razglednic sicer ohranila, je pa dobila nove oblike in razsežnosti. Navado pisanja velikonočnih voščilnic so po 2. svet. vojni začeli opuščati celo kristjani, binkoštne voščilnice pa so pri nas praktično izginile.
Tiskarske tehnike in s tem seveda tudi številčnost voščilnic so se s časom spreminjale. Pred letom 1920, ko so izumili ofsetni tisk, so črno-bele slike barvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji, tako da so bile voščilnice včasih prave male umetnine. Najpogostejši tehniki sta bili fototipija in knjigotisk, predloge pa so bile največkrat risane ali fotografirane. Še v 30-ih so se z voščilnicami ukvarjali nekateri priznani slovenski umetniki, med katerimi je gotovo najbolj poznan Maksim Gaspari. Z ofsetnim tiskom se je po 2. svet. vojni začela kvaliteta slovenskih voščilnic slabšati, čeprav so v začetku 50-ih vpeljali štiribarvni tisk. Svoje je dodal socializem, ki je predvsem verske praznike odrinil iz javnosti, s tem pa tudi voščilnice in njihove ustvarjalce. Voščilnice so postale večinoma manj inovativne, nezanimive in nekatere celo kičaste.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebnih zbirkah Boga Komelja hrani obsežno zbirko razglednic in voščilnic, med katerimi je veliko takih, ki obeležujejo spomladanska praznovanja. Največ je velikonočnih voščilnic, ki za razliko od božičnih in novoletnih nimajo tako dolge tradicije. Razdelimo jih lahko na tiste s cerkvenimi in tiste s posvetnimi motivi. Slednje so kljub temu, da je velika noč eden izmed največjih krščanskih praznikov, presenetljivo pogostejše. Uporabnikom je bila očitno bolj kot cerkvena bližje tematika ljudskih šeg in pomladnih simbolov. Najštevilčnejše so umetniške, med katerimi po številčnosti in pestrosti motivike izstopajo voščilnice Maksima Gasparija. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto poleg ostalih velikonočnih voščilnic s klasičnimi velikonočnimi motivi hrani še pet voščilnic, povezanih z jurjevim, in dve binkoštni voščilnici v nemškem jeziku. Ni presenetljivo, da v zbirki novomeške knjižnice ne najdemo voščilnic, ki bi obeleževale pepelnico, bolj preseneča, da ne hrani niti voščilnic za gregorjevo, ki je nekoč veljalo za dan zaljubljencev, v današnjem času pa ga vse bolj nadomešča uvoženo valentinovo.
