Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet*

V ZDA je bil za predsednika izvoljen John F. Kennedy, razmahnilo se je črnsko gibanje za državljanske pravice. Sovjetska zveza je s prvim človekom v vesolju prevzela pobudo v vesoljski tekmi. Hladna vojna je bila na vrhuncu, ko je raketna kriza leta 1962 svet pripeljala na rob jedrskega spopada. Vzhodna Nemčija je v Berlinu leta 1961 začela graditi betonski zid, ki je postal simbol blokovske razdeljenosti sveta. Države tretjega sveta so se začele povezovati v novo gibanje neuvrščenih. Odraščala je generacija mladih, rojenih po drugi svetovni vojni. Vse pomembnejša je bila vloga televizije in popularne kulture. Mladina je zlasti v glasbi in modi narekovala trende, ki so se s potrošništvom hitro širili. Mladostni optimizem je sčasoma zamenjalo nezadovoljstvo s staro ureditvijo sveta, kar je še poglobilo prepad med generacijama.

V Sloveniji je kolektivni zanos povojnih let popuščal, zamenjali so ga radosti in problemi vsakdanjega življenja. Ljudi je privabljalo delo v tovarnah in življenje v mestih. Življenjski standard se je počasi zviševal. Znak potrošništva so bile prve samopostrežne trgovine po mestih. Sprva je bila ponudba še slaba, zato je bil marsikateri izdelek kupljen čez mejo. Poleg radia so svoje mesto v stanovanjih dobivali prvi televizorji. Visoki povojni gospodarski rasti je med letoma 1960 in 1962 sledila prva kriza z velikim upadom proizvodnje. Slovenski politiki so zagovarjali večjo samostojnost republik v gospodarstvu in prišli v spor z jugoslovanskim državnim vodstvom. Nova ustava Jugoslavije iz leta 1963 je uvedla samoupravljanje na vseh področjih življenja ter imenu države in republik dodala socialistična.
Gradile so se številne šole, zdravstveni domovi, bolnišnice in ceste. Leta 1963 je bil odprt predor Ljubelj, konec leta pa je na letališču Brnik pristalo prvo potniško letalo.

Novo dobo v svetu glasbe je napovedala britanska skupina The Beatles, ki je prvo malo ploščo izdala leta 1962. S številnimi uspešnicami je osvojila glasbene lestvice in prelomno vplivala na nadaljnji razvoj popularne glasbe. Pri nas je politični in ideološki nadzor umetniškega ustvarjanja iz prvega povojnega obdobja popustil. V petdesetih letih si je zlasti po prizadevanjih Bojana Adamiča svoje mesto v glasbi izboril džez, kasneje tudi zabavna glasba. Septembra leta 1960 je bil na Bledu organiziran 1. jugoslovanski jazz festival, ki so ga tam prirejali do leta 1966. Mladi, ki so si želeli ideološko neobremenjene zabave, so se pod vplivom zahodne kulture navduševali nad novimi popevkami. Oblast ni več nasprotovala plesom, koncertom in festivalom moderne glasbe. Veliko poslušalcev je imela nova glasbena zvrst narodnozabavne glasbe Kvinteta bratov Avsenik. Ko je oktobra 1958 začela redno oddajati Televizija Ljubljana, so postale priljubljene njene zabavno-glasbene oddaje. Za kakovost so skrbeli ustvarjalci in izvajalci na čelu s Plesnim orkestrom Radiotelevizije Ljubljana in takrat najboljši pevci. V šestdesetih letih je na sumničenja naletela nova beat glasba, ki je bila označena kot nevarnost z Zahoda, vendar je pri mladih hitro našla posnemovalce.

Literatura:
Monika Rogelj: Mandolina, zvezde in Bled: Začetki Slovenske popevke na Bledu in svet pred petdesetimi leti, brošura in razstava. Gorenjski muzej, Kranj 2012.

* Zemlja pleše (glasba Mojmir Sepe, besedilo Gregor Strniša, izvajalca Majde Sepe in Nino Robić).