Gorenjski muzej hrani bogato zbirko razglednic Kranja in okoliških krajev (490 razglednic). Najstarejše razglednice imajo na hrbtni strani v okroglih, ovalnih, pravokotnih in drugačnih oblikah, okrašenih z značilnimi vinjetami, majhne slike, ki prikazujejo kraj v celoti ali pa samo posamezne motive.
Med najstarejše razglednice Kranja sodijo tiste, ki so bile odposlane leta 1897, kajti imajo veliko dokumentarno vrednost. Na razglednicah naših krajev so uporabljali pogosto dvojezične napise ali samo nemške, včasih pa tudi slovenske. Na starejših razglednicah so prevladovali nemški napisi, na mlajših pa samo slovenski. Število razglednic s kranjskimi motivi se je v zadnjih letih 19. stoletja, zlasti pa v desetletju pred prvo svetovno vojno, zelo povečalo. Natis razglednic je pospeševalo zanimanje za Kranj kot turistični kraj, kjer so že pred prvo svetovno vojno ustanovili Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja. Mesto je imelo vrsto kulturnih znamenitosti in lepo okolico, ki je omogočala številne izlete. Leta 1931 pa je bilo celo razglašeno za letoviško mesto.
Razglednice so bile natisnjene v različnih tiskarskih tehnikah, poleg kromolitografije so uporabljali tudi litografijo (kamnotisk), svetlotisk in knjigotisk, ob koncu 19. stoletja, ko se pojavi fotografski papir, pa tudi razglednice v foto tehniki.
V desetletju pred prvo svetovno vojno je na razglednicah z motivi Kranja največkrat upodobljena panorama mesta z Gašteja in s Šmarjetne gore, z nepozidanim desnim bregom Save, z lesenim mostom in bližnjim Majdičevim mlinom ter s številnimi obrtniškimi delavnicami. Nad tem pa se dviga silhueta mesta z dominantnimi zvoniki cerkve sv. Kancijana in tovarišev, roženvenske in pungerške cerkve. Na večini teh razglednic sta prepoznavna tudi grad Khislstein in mestno obzidje. Priljubljen je bil tudi pogled na predel Kranja s Polakovo usnjarno ob sotočju Save in Kokre.
Na številnih razglednicah so upodobljeni posamezni deli mesta, kot današnji Maistrov trg, Prešernova ulica s hišo, kjer je med letoma 1846 in 1849 živel in umrl pesnik dr. France Prešeren. Priljubljeni motiv je bil tudi Glavni trg z manjšim vodnjakom, ki so ga postavili ob napovedanem obisku cesarja Franca Jožefa leta 1883 in so ga po prvi svetovni vojni ob napeljavi mestnega vodovoda odstranili. Redek dokument časa pa so razglednice, ki obujajo spomin na razpoloženjska vzdušja sejemskega ali tržnega dne v mestu.
V nekdanjem Kokrškem predmestju prikazujejo razglednice Roossovo hišo, ki je stala na mestu nekdanje kapucinske cerkve in k tej prislonjenega samostana (danes hotel Creina). Že pred prvo svetovno vojno in tudi kasneje so izdajatelji razglednic posvečali veliko vlogo kranjski gimnaziji, dograjeni leta 1897, in parku Zvezda, ki ga je arhitekt Viljem Treo vključil v sestavo novega gimnazijskega poslopja.
Motivi na razglednicah iz bližnje kranjske okolice vsebujejo pogled na Šmarjetno goro, od nekdaj priljubljeni cilj kranjskih in drugih izletnikov. Pogost motiv na razglednicah je tudi Sv. Jošt s cerkvijo, z župniščem, mežnarijo in gostilno.
Industrializacija Kranja je delno spremenila podobo mesta, s tem pa tudi motive na razglednicah. Priljubljen je bil tudi pogled na Narodni dom, ki je bil dograjen leta 1924 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, kjer so dobila svoje prostore vsa narodna društva, in na spomenik kralju Petru I. iz leta 1926, ki je stal pred njim. Ponos mesta sta postala dva nova mostova, betonski most nad Kokro na Primskovem, ki je leta 1928 nadomestil stari železni most, in viseči most čez Kokro v mestu, ki so ga odprli za promet decembra 1938.
V zbirki razglednic Gorenjskega muzeja so zastopani tudi okoliški kraji, nekateri z več, nekateri z manj razglednicami. Tako je bila najstarejša razglednica Preddvora poslana 18. maja 1899. Napisi so v slovenskem in nemškem jeziku, prikazuje pa župnijsko cerkev sv. Petra, stari grad v vasi in vilo Günzl. Podoba Tupalič v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je razvidna z razglednice, ki prikazuje vas in cerkev sv. Klemena, njeno notranjost ter gostilno Cuderman.
Obsežna zbirka razglednic prikazuje zdravilišče za tuberkulozo na Golniku, ki se je sčasoma razvilo v največje klimatsko zdravilišče za pljučno tuberkulozo v državi.
Tri najstarejše razglednice, na katerih so upodobljene Cerklje na Gorenjskem, so bile odposlane leta 1900. Do konca prve svetovne vojne predstavljajo upodobitve na razglednicah pogled na župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, Kočno in Grintovec, posamezne predele kraja s pomembnejšimi hišami in z vaškimi znamenji.
Fran Pavlin, fotograf iz Jesenic, je avtor barvne fotografije, na kateri nam je ohranil podobo Šenčurja s cerkvijo, kozolci in prostranimi polji ter Kamniškimi planinami v ozadju.
Večina velesovskih razglednic prikazuje samostan in cerkev, zgrajeno v 18. stoletju po načrtih Gregorja Mačka. Najstarejša od teh je bila odposlana 14. oktobra 1898. Najzgodnejša razglednica Brda pri Kranju prikazuje paviljon na jezeru iz časa, ko je bil grad v lasti Franca Dolenca in Stanka Heinriharja, druge pa so iz let 1937 in 1938, ko je bil v posesti kneza namestnika Pavla Karađorđevića.
Razglednica kraja Predoslje, odposlana v začetku dvajsetega stoletja, je razdeljena v dva dela in vsebuje cerkev sv. Siksta ter staro gostilno Oman, ob stoletnici župnije sv. Siksta leta 1926 pa so bile izdane razglednice, ki prikazujejo cerkev in njeno notranjost.
Štiri najstarejše razglednice Naklega so bile izdane ob koncu 19. stoletja, odposlane pa v prvih letih 20. stoletja.
Razglednice krajev v okolici Kranja imajo pomembno zgodovinsko vrednost, ker z njih lahko ugotavljamo, kako se je spreminjal videz posameznih naselij. So pomembna kulturna dediščina, saj nam bogatijo vedenje o nekdanjem mestu in okoliških krajih. Kažejo nam, kako so se spreminjali mestni predeli, ki jih danes ni več ali so ustrezno ali neustrezno prezidani in zazidani. Gospodarski in z njim zvezani urbanistični ter arhitekturni razvoj Kranja je imel za posledico številne, nemalokrat tudi obžalovanja vredne spremembe v stari podobi mesta, kar nam lepo ponazarjajo tudi stare razglednice.
Besedilo je povzeto po prispevku Majde Žontar: Stare razglednice Kranja in okolice, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 9-49.
Razglednice so bile natisnjene v različnih tiskarskih tehnikah, poleg kromolitografije so uporabljali tudi litografijo (kamnotisk), svetlotisk in knjigotisk, ob koncu 19. stoletja, ko se pojavi fotografski papir, pa tudi razglednice v foto tehniki.
V desetletju pred prvo svetovno vojno je na razglednicah z motivi Kranja največkrat upodobljena panorama mesta z Gašteja in s Šmarjetne gore, z nepozidanim desnim bregom Save, z lesenim mostom in bližnjim Majdičevim mlinom ter s številnimi obrtniškimi delavnicami. Nad tem pa se dviga silhueta mesta z dominantnimi zvoniki cerkve sv. Kancijana in tovarišev, roženvenske in pungerške cerkve. Na večini teh razglednic sta prepoznavna tudi grad Khislstein in mestno obzidje. Priljubljen je bil tudi pogled na predel Kranja s Polakovo usnjarno ob sotočju Save in Kokre.
Na številnih razglednicah so upodobljeni posamezni deli mesta, kot današnji Maistrov trg, Prešernova ulica s hišo, kjer je med letoma 1846 in 1849 živel in umrl pesnik dr. France Prešeren. Priljubljeni motiv je bil tudi Glavni trg z manjšim vodnjakom, ki so ga postavili ob napovedanem obisku cesarja Franca Jožefa leta 1883 in so ga po prvi svetovni vojni ob napeljavi mestnega vodovoda odstranili. Redek dokument časa pa so razglednice, ki obujajo spomin na razpoloženjska vzdušja sejemskega ali tržnega dne v mestu.
V nekdanjem Kokrškem predmestju prikazujejo razglednice Roossovo hišo, ki je stala na mestu nekdanje kapucinske cerkve in k tej prislonjenega samostana (danes hotel Creina). Že pred prvo svetovno vojno in tudi kasneje so izdajatelji razglednic posvečali veliko vlogo kranjski gimnaziji, dograjeni leta 1897, in parku Zvezda, ki ga je arhitekt Viljem Treo vključil v sestavo novega gimnazijskega poslopja.
Motivi na razglednicah iz bližnje kranjske okolice vsebujejo pogled na Šmarjetno goro, od nekdaj priljubljeni cilj kranjskih in drugih izletnikov. Pogost motiv na razglednicah je tudi Sv. Jošt s cerkvijo, z župniščem, mežnarijo in gostilno.
Industrializacija Kranja je delno spremenila podobo mesta, s tem pa tudi motive na razglednicah. Priljubljen je bil tudi pogled na Narodni dom, ki je bil dograjen leta 1924 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, kjer so dobila svoje prostore vsa narodna društva, in na spomenik kralju Petru I. iz leta 1926, ki je stal pred njim. Ponos mesta sta postala dva nova mostova, betonski most nad Kokro na Primskovem, ki je leta 1928 nadomestil stari železni most, in viseči most čez Kokro v mestu, ki so ga odprli za promet decembra 1938.
V zbirki razglednic Gorenjskega muzeja so zastopani tudi okoliški kraji, nekateri z več, nekateri z manj razglednicami. Tako je bila najstarejša razglednica Preddvora poslana 18. maja 1899. Napisi so v slovenskem in nemškem jeziku, prikazuje pa župnijsko cerkev sv. Petra, stari grad v vasi in vilo Günzl. Podoba Tupalič v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je razvidna z razglednice, ki prikazuje vas in cerkev sv. Klemena, njeno notranjost ter gostilno Cuderman.
Obsežna zbirka razglednic prikazuje zdravilišče za tuberkulozo na Golniku, ki se je sčasoma razvilo v največje klimatsko zdravilišče za pljučno tuberkulozo v državi.
Tri najstarejše razglednice, na katerih so upodobljene Cerklje na Gorenjskem, so bile odposlane leta 1900. Do konca prve svetovne vojne predstavljajo upodobitve na razglednicah pogled na župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, Kočno in Grintovec, posamezne predele kraja s pomembnejšimi hišami in z vaškimi znamenji.
Fran Pavlin, fotograf iz Jesenic, je avtor barvne fotografije, na kateri nam je ohranil podobo Šenčurja s cerkvijo, kozolci in prostranimi polji ter Kamniškimi planinami v ozadju.
Večina velesovskih razglednic prikazuje samostan in cerkev, zgrajeno v 18. stoletju po načrtih Gregorja Mačka. Najstarejša od teh je bila odposlana 14. oktobra 1898. Najzgodnejša razglednica Brda pri Kranju prikazuje paviljon na jezeru iz časa, ko je bil grad v lasti Franca Dolenca in Stanka Heinriharja, druge pa so iz let 1937 in 1938, ko je bil v posesti kneza namestnika Pavla Karađorđevića.
Razglednica kraja Predoslje, odposlana v začetku dvajsetega stoletja, je razdeljena v dva dela in vsebuje cerkev sv. Siksta ter staro gostilno Oman, ob stoletnici župnije sv. Siksta leta 1926 pa so bile izdane razglednice, ki prikazujejo cerkev in njeno notranjost.
Štiri najstarejše razglednice Naklega so bile izdane ob koncu 19. stoletja, odposlane pa v prvih letih 20. stoletja.
Razglednice krajev v okolici Kranja imajo pomembno zgodovinsko vrednost, ker z njih lahko ugotavljamo, kako se je spreminjal videz posameznih naselij. So pomembna kulturna dediščina, saj nam bogatijo vedenje o nekdanjem mestu in okoliških krajih. Kažejo nam, kako so se spreminjali mestni predeli, ki jih danes ni več ali so ustrezno ali neustrezno prezidani in zazidani. Gospodarski in z njim zvezani urbanistični ter arhitekturni razvoj Kranja je imel za posledico številne, nemalokrat tudi obžalovanja vredne spremembe v stari podobi mesta, kar nam lepo ponazarjajo tudi stare razglednice.
Besedilo je povzeto po prispevku Majde Žontar: Stare razglednice Kranja in okolice, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 9-49.
