Razglednice Radovljice in okoliških krajev iz zbirke Gorenjskega muzeja kažejo, da je bil glavna pobuda njihovega nastanka razvijajoči se turizem. Konec 19. stoletja je bila Radovljica namreč priljubljen izletniški kraj.
Da bi privabili še več obiskovalcev, so leta 1896 ustanovili Društvo za olepšavo mesta Radovljice, ki se je leta 1907 preimenovalo v Društvo za privabitev tujcev za občine Radovljica, Lesce, Begunje in okolico. Na večini razglednic iz tistega časa so najpogostejši motivi panorama mesta s Karavankami v ozadju, posneta z desnega brega Save, pogled s severne ali z jugozahodne strani na stari del mesta z izstopajočima cerkvijo ter graščino na pomolu in Mesto, današnji Linhartov trg. Poleg slovenskega napisa Radovljica in nemškega Radmannsdorf so na nekaterih panoramskih razglednicah napisana tudi imena vrhov.
Z izgradnjo vil med 1905 in 1910 na današnji Gorenjski cesti dobi Radovljica nova motiva (bližnji in panoramski pogled na pozidavo ob cesti proti Lescam). Radovljica je utrdila sloves letoviškega mesta, ko je bilo po načrtih arhitekta Ivana Vurnika 1933 zgrajeno letno kopališče Obla gorica in dve leti kasneje na robu grajskega parka hotel Grajski dvor.
Najstarejši razglednici Radovljice v zbirki, ki jo hrani Gorenjski muzej, sta večslikovni razglednici F. Rojca s podobami starega dela mesta. Na starejši dvomotivni iz 1899 je v ovalu upodobljena cerkev z župniščem, večja slika pa je sestavljena iz dveh posnetkov: pogleda na trg z graščino z južne strani in začetka Podmesta (začetek današnje Ceste svobode). Druga Rojčeva razglednica iz 1900 je sestavljena iz treh motivov: vhoda v stari del mesta na severni strani, posnetka s cerkvijo in z župniščem ter južnega roba s hišami na nekdanjem obzidju.
Lesce v neposredni bližini Radovljice so bile zanimive sprva kot romarski kraj, kasneje kot izhodiščna točka za letoviški Bled. Za potrebe turistov sta skrbela dva hotela z depandansami in več gostiln. Iz konca devetdesetih let 19. stoletja so razglednice z upodobitvami dveh hotelov, ki izpričujejo turistični značaj kraja. Na pripravni lokaciji nasproti železniške postaje Lesce-Bled je bil hotel Legat z bogato ponudbo, prav tako hotel Triglav na današnji Alpski cesti. Poleg obeh hotelov se je na večmotivni razglednici znašla tudi gostilna Katrinek, ena od več dobrih gostiln, ki so sestavljale turistično ponudbo kraja. Najpogostejši motiv so panorame. Večinoma gre za pogled z zahodne strani na železniško postajo, bližnje hiše in župno cerkev Marijinega vnebovzetja s Stolom, Begunjščico, Dobrčo in Karavankami v ozadju.
Severno od Radovljice ležita naselji Begunje in Poljče, ki sta zaradi ugodne klime prav tako kot Radovljica veljali za zdraviliška kraja. Manjše naselje Poljče ob vznožju Sv. Petra je na razglednicah predstavljeno s penzionom ¬– hotelom Šturm oz. s hotelsko stavbo in z depandanso.
Starejše razglednice Begunj so večmotivne razglednice in kolorirane fotografije, na katerih sta upodobljeni cerkev sv. Urha in graščina Katzenstein s prizidkom, v katerem je bila od 1875 ženska kaznilnica. Izredno priljubljenost in obiskanost v neposredni okolici Begunj sta do danes ohranila vzpetina Sv. Peter s poznogotsko romarsko cerkvico nad Begunjami in grad Kamen, zgrajen v 12. stoletju, ki je za prvimi lastniki Ortenburžani in nasledniki Celjskimi grofi še menjal lastnike in je z dozidavami dobil dokončno podobo v 16. stoletju. V 18. stoletju je bil opuščen. Poleg turistične so imele Begunje z okoliškimi kraji tudi tekstilno tradicijo. V Zapužah in sosednji Zgoši so bili znani tekstilnih obrati.
Razglednice Krope in Kamne Gorice izkazujejo v prvi vrsti naselbinsko podobo teh znanih fužinarskih in železarskih naselij na desnem bregu Save. Najpogostejši motiv na razglednicah Kamne Gorice je pogled z vzhodne strani na baročno cerkev na vzpetini in na gosto postavljene hiše pod njo. Edina posamična stavba na kamnogoriških razglednicah je penzion Jelovica, ki je bil v lasti magistralnih uslužbencev iz Ljubljane.
Najstarejši razglednici Krope v zbirki Gorenjskega muzeja sta razglednica z risbo cerkve Matere Božje, ki jo dopolnjuje medaljon z Marijino podobo, in leta 1902 poslana razglednica, ki prikazuje Kropo pred požarom 1900. Kropa je na večini razglednic predstavljena s pogledi od juga proti severu s cerkvijo sv. Lenarta na levi strani in tesno stisnjenimi hišami pod njo oz. s pogledi od severovzhoda proti jugozahodu s cerkvama Matere Božje (kapelico) na levem in sv. Lenarta na desnem robu naselja. Tipična fužinarska arhitektura je predstavljena s Klinarjevo hišo (danes je v njej Kovaški muzej) na Placu, osrednjem delu trškega jedra.
Med manjšimi kraji okrog Radovljice so svoje razglednice imeli tudi Otoče, Podnart, Dobrava nad Podnartom in Mošnje. Podnart in Otoče ob železniški povezavi Ljubljana-Trbiž sta bila v prvih desetletjih 20. stoletja izhodiščna kraja za romarje na Brezje.
Največ razglednic Radovljice in okoliških krajev je nastalo do prve svetovne vojne. To je bil čas, ko se je začel uveljavljati turizem, hkrati pa je gradnja novih stavb spreminjala podobo kraja, kar velja zlasti za Radovljico.
Besedilo je povzeto po prispevku Ide Gnilšak: Radovljica z okolico na starih razglednicah, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 123-147.
Z izgradnjo vil med 1905 in 1910 na današnji Gorenjski cesti dobi Radovljica nova motiva (bližnji in panoramski pogled na pozidavo ob cesti proti Lescam). Radovljica je utrdila sloves letoviškega mesta, ko je bilo po načrtih arhitekta Ivana Vurnika 1933 zgrajeno letno kopališče Obla gorica in dve leti kasneje na robu grajskega parka hotel Grajski dvor.
Najstarejši razglednici Radovljice v zbirki, ki jo hrani Gorenjski muzej, sta večslikovni razglednici F. Rojca s podobami starega dela mesta. Na starejši dvomotivni iz 1899 je v ovalu upodobljena cerkev z župniščem, večja slika pa je sestavljena iz dveh posnetkov: pogleda na trg z graščino z južne strani in začetka Podmesta (začetek današnje Ceste svobode). Druga Rojčeva razglednica iz 1900 je sestavljena iz treh motivov: vhoda v stari del mesta na severni strani, posnetka s cerkvijo in z župniščem ter južnega roba s hišami na nekdanjem obzidju.
Lesce v neposredni bližini Radovljice so bile zanimive sprva kot romarski kraj, kasneje kot izhodiščna točka za letoviški Bled. Za potrebe turistov sta skrbela dva hotela z depandansami in več gostiln. Iz konca devetdesetih let 19. stoletja so razglednice z upodobitvami dveh hotelov, ki izpričujejo turistični značaj kraja. Na pripravni lokaciji nasproti železniške postaje Lesce-Bled je bil hotel Legat z bogato ponudbo, prav tako hotel Triglav na današnji Alpski cesti. Poleg obeh hotelov se je na večmotivni razglednici znašla tudi gostilna Katrinek, ena od več dobrih gostiln, ki so sestavljale turistično ponudbo kraja. Najpogostejši motiv so panorame. Večinoma gre za pogled z zahodne strani na železniško postajo, bližnje hiše in župno cerkev Marijinega vnebovzetja s Stolom, Begunjščico, Dobrčo in Karavankami v ozadju.
Severno od Radovljice ležita naselji Begunje in Poljče, ki sta zaradi ugodne klime prav tako kot Radovljica veljali za zdraviliška kraja. Manjše naselje Poljče ob vznožju Sv. Petra je na razglednicah predstavljeno s penzionom ¬– hotelom Šturm oz. s hotelsko stavbo in z depandanso.
Starejše razglednice Begunj so večmotivne razglednice in kolorirane fotografije, na katerih sta upodobljeni cerkev sv. Urha in graščina Katzenstein s prizidkom, v katerem je bila od 1875 ženska kaznilnica. Izredno priljubljenost in obiskanost v neposredni okolici Begunj sta do danes ohranila vzpetina Sv. Peter s poznogotsko romarsko cerkvico nad Begunjami in grad Kamen, zgrajen v 12. stoletju, ki je za prvimi lastniki Ortenburžani in nasledniki Celjskimi grofi še menjal lastnike in je z dozidavami dobil dokončno podobo v 16. stoletju. V 18. stoletju je bil opuščen. Poleg turistične so imele Begunje z okoliškimi kraji tudi tekstilno tradicijo. V Zapužah in sosednji Zgoši so bili znani tekstilnih obrati.
Razglednice Krope in Kamne Gorice izkazujejo v prvi vrsti naselbinsko podobo teh znanih fužinarskih in železarskih naselij na desnem bregu Save. Najpogostejši motiv na razglednicah Kamne Gorice je pogled z vzhodne strani na baročno cerkev na vzpetini in na gosto postavljene hiše pod njo. Edina posamična stavba na kamnogoriških razglednicah je penzion Jelovica, ki je bil v lasti magistralnih uslužbencev iz Ljubljane.
Najstarejši razglednici Krope v zbirki Gorenjskega muzeja sta razglednica z risbo cerkve Matere Božje, ki jo dopolnjuje medaljon z Marijino podobo, in leta 1902 poslana razglednica, ki prikazuje Kropo pred požarom 1900. Kropa je na večini razglednic predstavljena s pogledi od juga proti severu s cerkvijo sv. Lenarta na levi strani in tesno stisnjenimi hišami pod njo oz. s pogledi od severovzhoda proti jugozahodu s cerkvama Matere Božje (kapelico) na levem in sv. Lenarta na desnem robu naselja. Tipična fužinarska arhitektura je predstavljena s Klinarjevo hišo (danes je v njej Kovaški muzej) na Placu, osrednjem delu trškega jedra.
Med manjšimi kraji okrog Radovljice so svoje razglednice imeli tudi Otoče, Podnart, Dobrava nad Podnartom in Mošnje. Podnart in Otoče ob železniški povezavi Ljubljana-Trbiž sta bila v prvih desetletjih 20. stoletja izhodiščna kraja za romarje na Brezje.
Največ razglednic Radovljice in okoliških krajev je nastalo do prve svetovne vojne. To je bil čas, ko se je začel uveljavljati turizem, hkrati pa je gradnja novih stavb spreminjala podobo kraja, kar velja zlasti za Radovljico.
Besedilo je povzeto po prispevku Ide Gnilšak: Radovljica z okolico na starih razglednicah, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 123-147.
