Šmarje – Sap zaznamujejo objekti stavbne dediščine, kot so hiše, kozolci, kašče, svinjak ter gostilne, ki so spomin na včasih zelo pomembno furmanstvo v teh krajih.
V Šmarju – Sapu se nahaja dobro ohranjena Trontljeva kašča, združena z lesenim podom. Navadno so bile kašče samostojni objekti za shranjevanje živil, podi pa so bili namenjeni mlatenju žita. Tudi v Paradišču je ohranjena zidana in podkletena kašča iz 2. pol. 19. stol. V šmarski dolini so še pogosti in lepo ohranjeni številni enojni in dvojni kozolci, ti. toplarji. Na Velikem vrhu pri Šmarju je ohranjen lesen svinjak s štirimi predelki in nesimetrično streho. Svinjak ima več rezbarskih detajlov in sodi v 2. pol. 19. stol.
Zanimiv je prvi šmarski leseni vodovod iz leta 1885. Domačin Lah je izdelal 3 m dolge in do 8 cm široke borove cevi, po katerih je sprva tekla voda iz Zacurka. Zaradi številnih popravil so 1897 namestili železne cevi in ga podaljšali do vasi Razdrto.
Od stavbne dediščine je omembe vredna še Kraševčeva hiša, ki se nahaja v bližini Marijine cerkve. Včasih je bila pomembna točka tako za lokalno prebivalstvo kot potujoče furmane, saj je bila tu gostilna s prenočišči, mesarija, trgovina in poštna postaja. Na vzhodnem pročelju je bila naslikana letnica 1732, na zahodni strani pa je še vidna letnica 1837. Furmani so prevažali tovor s konjsko ali volovsko vprego in so bili v šmarski dolini zelo pomembni, obrtništvo pa je bilo manj razvito. Furmanstvo ima zelo staro tradicijo, kot razvita oblika prometne in trgovske dejavnosti pa obstaja od 18. stol. do izgradnje železnice od Dunaja do Trsta leta 1857.
Furmanstvo so pospeševali tudi Francozi v času Ilirskih provinc, saj so gradili in izboljševali cestno omrežje. Za varnost so na nepreglednih mestih dodajali velike kamne, neke vrste opozorilne znake in kažipote. Uvedli so tudi obvezno smer vožnje po desni strani.
