Stavbna zgodovina gradu

Grad Brežice je v svoji današnji obliki klasičen primer renesančne grajske stanovanjsko utrdbene arhitekture, kakršna se je v poznem 16. stoletju uveljavila na slovenskih tleh. Dvonadstropna stavbna zasnova s štirimi okroglimi stolpi na vogalih obdaja prostrano dvorišče. V zgodnji fazi je bil grad od mesta ločen z obrambnim jarkom, ki ga je premoščal verjetno sprva lesen, kasneje pa zidan most. Za reprezentančni videz grajske rezidence je zaslužen grof Ignac Marija Attems konec 17. in v začetku 18. stoletja z velikimi gradbenimi posegi v vzhodnem traktu, izgradnjo terase na grajskem dvorišču ter stopnišča in kapele v vzhodnem traktu gradu. Attemsi so uredili tudi okolico gradu: zasuli so obrambne jarke in jih spremenili v vrtove in na vhodni strani gradu postavili kamniti piramidi. Po drugi svetovni vojni so se prezidave omejevale na izgradnjo armiranobetonskih vinskih cistern podjetja Vino Brežice v kleteh vzhodnega in delno severnega trakta, rekonstrukcijo baročnih arkadnih hodnikov ter na adaptacijo večjega števila grajskih prostorov sprva za stanovanja, kasneje pa za potrebe Posavskega muzeja Brežice.