Inž. Franjo Pahernik pa ni bil dejaven samo na gozdarskem področju, ampak je kot strokovnjak, zaveden Slovenec in napreden človek z občutkom za dobrobit ljudi deloval tudi na drugih področjih.
Bil je v vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (1907-1941), predsednik Narodnega sveta za okraj Marenberg in Občino Kapla v Državi SHS, sodeloval je z mednarodno komisijo za določitev meje med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo po prvi svetovni vojni, starosta in aktiven član telovadnega društva Sokol Marenberg-Vuhred (1920-1941), poslanec v Narodni skupščini v Beogradu (1931-1935), župan Občine Vuhred (1933-1936) in dejaven na področju sadjarstva, hmeljarstva, lovstva ter tudi projektiranja cest. Med njegovimi pomembnejšimi prispevki so modernizacija žagarstva, lesne trgovine in elektrificiranje Vuhreda z okoliškimi zaselki (1910), izgradnja nove šole na Bolfenku v Hudem Kotu (1913) in darovanje večje vsote denarja za izgradnjo Sokolskega doma v Marenbergu (Radlje ob Dravi) (1938). Inž. Franjo Pahernik je zlasti v obdobju med obema vojnama deloval kot gonilna sila Dravske doline in Pohorja.
Dobrotniki
Že stari starši in starši so bili veliki dobrotniki za cerkev, slovensko šolo in ljudi. Franjo in Marija sta nadaljevala tradicijo. Podpirala sta delovanje raznih društev in veliko darovala za cerkve, društva, domove, šole, otroke, dijake, študente in za druge, pomoči potrebne ljudi. Zaradi darežljivosti in pokončne drže sta bila dobro zapisana pri ljudeh, veljala sta tudi za poštena človeka.
»Imam lepe spomine na gospo Pahernik, na leta, ko smo živeli v njihovi stari hiši ob Vuhreščici. Bila je poštena ženska. Moral si le narediti vse, kar je naročila, in biti tudi sam pošten. Ob veliki noči nam je vedno kupila nova oblačila in darovala še kaj. (Meršnik, *1938)« (Majda Marija Sušek, Po otroških stopinjah med Pohorjem in Kozjakom, 2011)
