Hermann Potočnik se je v zimskem semestru leta 1918/19 vpisal (vpisna št. 686/1918) na strojništvo na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Prvi del študija strojništva je zaključil 20. julija leta 1921 s t. i. prvim državnim izpitom (1. Staatsprüfung, protokolna št. 1123/1921). V študijskih letih 1920/21 in 1921/22 je študiral elektrotehniko. Pri tem velja opomniti, da sta bila prva dela strojništva in elektrotehnike skupna. Potočnik je 5. marca 1925 opravil t. i. drugi državni izpit (II. Staatsprüfung) iz elektrotehnike (protokolna št. 781) in takrat dobil pravico do naziva »inženir«.
Že v času študija je Herman Potočnik sodeloval v univerzitetnem društvu za letalsko tehniko, ki je imelo tudi svoj raketni odsek. Zagotovo je že poznal vso dotedanjo literaturo, ki mu je bila zanesljiva opora pri razmišljanju in pisanju knjige Das Problem der Befahrung des Weltraums [Problem vožnje po vesolju]. Leta 1927 se je včlanil v Društvo za potovanje po vesolju – Verein für Raumschiffahrt (VfR), ki je bilo ustanovljeno 5. julija tega leta v Breslauu (sedaj Wroclaw na Poljskem) v skupini, ki sta jo vodila Johannes Winkler in Max Valier. Društvu so se priključili številni pomembni teoretiki potovanja po vesolju tistega časa (Hermann Oberth, Guido von Pirquet, Wernher von Braun idr). Vseh članov je bilo okoli 500. Izdajali so mesečno glasilo Die Rakete, ki je nesporen dokaz, da je Potočnikova knjiga izšla že oktobra 1928 in ne šele leta 1929, kot je natisnjeno na notranji naslovnici knjige. V oktobrski številki revije leta 1928 je namreč že bil objavljen opis in krajša ocena knjige. Januarja 1929 je bilo v reviji na treh straneh objavljeno še eno izmed poglavij (Bivalno kolo).
Po zapisu prof. dr. Herberta J. Pichlerja, ki si je s prijatelji v avstrijskih uradih in na mednarodnih kongresih 25 let prizadeval za prepoznavnost in pomen Hermana Potočnika – »velikega molčečega neznanca« –, je bil Potočnik tedaj, ko je pisal to knjigo, na zdravljenju tuberkuloze v bolnišnici Hochzirl na Tirolskem.
V zvezi z izdajo Potočnikove knjige je morda pomemben podatek vpisan v osnovni vojaški evidenci. 13. marca 1928 mu je namreč bilo odobreno potovanje v tujino. To dovoljenje je potreboval kot častnik v pokoju. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je tedaj odpotoval v Berlin, da je založbi oddal rokopis za izdajo knjige.
Hermana Potočnika pa niso zanimala samo vprašanja, povezana z osvajanjem vesolja. V dveh poljudnoznanstvenih člankih je razmišljal o koristnosti raziskav o izkoriščanju razlik v temperaturi morja na različnih globinah Kraftgewinnung aus der Meereswärme. Künstliche Kühlung der Tropen [Pridobivanje energije iz toplote morja. Umetno hlajenje tropov], in o zamisli nemškega inž. Börnerja o ladji posebne vrste s pogonom na premcu Eine neue Schiffstype. Das Kiemenschiff nach Ingenieur Boerner [Novi tip ladje. Ladja na škrge po inženirju Boernerju]. Prispevka sta izšla v reviji Der getreue Eckart, ki je sicer bila bolj naklonjena literaturi in likovni umetnosti. Izhajala je na Dunaju, v Berlinu in Leipzigu.
Članka in prav tako tudi knjigo Problem vožnje po vesolju je Potočnik objavil pod psevdonimom Hermann Noordung. Doslej je bilo zapisanih že nekaj razlag psevdonima Noordung. Prvo domnevo, da zato, ker je bil naklonjen nemštvu (morda je prav zaradi tega prestopil v evangeličansko skupnost), je v pismu dr. Avgustu Mundi zapisala Hermanova svakinja Ilse Potočnik Jasper. Morda je imel Potočnik pomisleke zaradi svojega vojaškega statusa kapetana (stotnika) v pokoju, ki je knjigo izdal v Nemčiji. Zgodovinar astronavtike Willy Ley je o tem leta 1963 menil: »Mogoče je mislil, da bi njegovo češko (?) ime v Berlinu in na Dunaju zbudilo pomisleke, in je hotel poudariti, da ni pisal kot avstrijski častnik (v pokoju), ampak kot privatna oseba.« Premetanka psevdonima Noordung je nemška beseda Ordnung – red, s katerim je imel morda v mislih vesolje in univerzalni red, ki v njem vlada.
27. avgusta 1929 ob 14. uri je Herman Potočnik umrl v bolnišnici (Wilheminenspital, dunajsko 16. okrožje) za kronično tuberkulozo. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem pokopališču, ki je del centralnega dunajskega pokopališča Simmering.
16. septembra je bil v prisotnosti brata Adolfa Potočnika pri notarju narejen zapisnik – smrtovnica, z navedbo pokojnikovega premoženja. Celotna vrednost premoženja je znašala 347,75 šilingov. Stroški pogreba so bili 439 šilingov.
Predstojnik katedre za astronavtsko tehniko Tehniške univerze v Münchnu, višji prof. dr. Harry O. Ruppe, je leta 1976 zapisal: Življenje Hermanna Potočnika je podobno zvezdnemu utrinku, zažarelo je le kratek čas v svetlem blišču.
Po zapisu prof. dr. Herberta J. Pichlerja, ki si je s prijatelji v avstrijskih uradih in na mednarodnih kongresih 25 let prizadeval za prepoznavnost in pomen Hermana Potočnika – »velikega molčečega neznanca« –, je bil Potočnik tedaj, ko je pisal to knjigo, na zdravljenju tuberkuloze v bolnišnici Hochzirl na Tirolskem.
V zvezi z izdajo Potočnikove knjige je morda pomemben podatek vpisan v osnovni vojaški evidenci. 13. marca 1928 mu je namreč bilo odobreno potovanje v tujino. To dovoljenje je potreboval kot častnik v pokoju. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je tedaj odpotoval v Berlin, da je založbi oddal rokopis za izdajo knjige.
Hermana Potočnika pa niso zanimala samo vprašanja, povezana z osvajanjem vesolja. V dveh poljudnoznanstvenih člankih je razmišljal o koristnosti raziskav o izkoriščanju razlik v temperaturi morja na različnih globinah Kraftgewinnung aus der Meereswärme. Künstliche Kühlung der Tropen [Pridobivanje energije iz toplote morja. Umetno hlajenje tropov], in o zamisli nemškega inž. Börnerja o ladji posebne vrste s pogonom na premcu Eine neue Schiffstype. Das Kiemenschiff nach Ingenieur Boerner [Novi tip ladje. Ladja na škrge po inženirju Boernerju]. Prispevka sta izšla v reviji Der getreue Eckart, ki je sicer bila bolj naklonjena literaturi in likovni umetnosti. Izhajala je na Dunaju, v Berlinu in Leipzigu.
Članka in prav tako tudi knjigo Problem vožnje po vesolju je Potočnik objavil pod psevdonimom Hermann Noordung. Doslej je bilo zapisanih že nekaj razlag psevdonima Noordung. Prvo domnevo, da zato, ker je bil naklonjen nemštvu (morda je prav zaradi tega prestopil v evangeličansko skupnost), je v pismu dr. Avgustu Mundi zapisala Hermanova svakinja Ilse Potočnik Jasper. Morda je imel Potočnik pomisleke zaradi svojega vojaškega statusa kapetana (stotnika) v pokoju, ki je knjigo izdal v Nemčiji. Zgodovinar astronavtike Willy Ley je o tem leta 1963 menil: »Mogoče je mislil, da bi njegovo češko (?) ime v Berlinu in na Dunaju zbudilo pomisleke, in je hotel poudariti, da ni pisal kot avstrijski častnik (v pokoju), ampak kot privatna oseba.« Premetanka psevdonima Noordung je nemška beseda Ordnung – red, s katerim je imel morda v mislih vesolje in univerzalni red, ki v njem vlada.
27. avgusta 1929 ob 14. uri je Herman Potočnik umrl v bolnišnici (Wilheminenspital, dunajsko 16. okrožje) za kronično tuberkulozo. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem pokopališču, ki je del centralnega dunajskega pokopališča Simmering.
16. septembra je bil v prisotnosti brata Adolfa Potočnika pri notarju narejen zapisnik – smrtovnica, z navedbo pokojnikovega premoženja. Celotna vrednost premoženja je znašala 347,75 šilingov. Stroški pogreba so bili 439 šilingov.
Predstojnik katedre za astronavtsko tehniko Tehniške univerze v Münchnu, višji prof. dr. Harry O. Ruppe, je leta 1976 zapisal: Življenje Hermanna Potočnika je podobno zvezdnemu utrinku, zažarelo je le kratek čas v svetlem blišču.
