Summa cum laude
Bila je neugnana, radovedna deklica, ki se je rada in hitro učila. Pastor je veliko pozornosti posvečal oblikovanju njenega značaja. Poudarjal je pomen sočutja do drugih, zlasti do šibkejših. Ob vstopu v šolo ji je svetoval, naj bo prilagodljiva. Schreiber Gammelinova v spominih piše, da je po prvih dveh urah pouka vstala, se vljudno priklonila in učiteljici rekla: »Oprostite, toda to ni nič novega. Grem domov.«
Po podatkih pastorja Burkhardta je iz seznama učencev nekdanje zasebne Höhere Knaben- und Mädchenschule (Višja deška in dekliška šola) v takratnem Brunshauptnu za šolsko leto 1917/1918 mogoče razbrati, da je bila tedaj vpisana v 5. razred. Do nedavnega se je ta šola imenovala po njenem očetu Heinrichu Schreiberju (18. 7. 1864–6. 6. 1936), ki je v začetku 20. stoletja izjemno pomembno prispeval k razvoju šolstva na območju Brunshauptna.
V farni kroniki lahko preberemo, da je bil na začetku 1. svetovne vojne tudi ustanovitelj Marien-Frauenvereina (Marijino žensko društvo). Kakor navaja Thea v svojih spominih, je v okviru društva, ki je delovalo v povezavi z Rdečim križem in ga je vodila njena mati, tudi sama pomagala zbirati pomoč za vojake. Ohranjena je njena članska izkaznica pa tudi fotografije, ki pričajo o prav posebnem dogodku. Na pobudo društva so 21. avgusta 1915 v Brunshauptnu pripravili zelo odmevno prireditev, na kateri so se z zabijanjem žebljev v križ spominjali padlih vojakov, hkrati pa so zbirali denar za pomoč vojski. Dogodka se je udeležil tudi nadvojvoda vojvodine Mecklenburg-Schwerin Friderik Franc IV., skupaj z ženo, nadvojvodinjo Aleksandro.
