Kraj Sveta Trojica v Slovenskih goricah je pogosto zapisan tudi z okrajšavami, kot so Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Trojica. Od leta 1952 do 1992 se je naselje imenovalo Gradišče v Slovenskih goricah.
Nad naseljem na manjšem griču stoji baročna cerkev s tremi zvoniki. Prvotno cerkev so dokončali leta 1640, bila pa je mnogo manjša od sedanje. Od nje sta se ohranila zvonik in del ladje, medtem ko so prezbiterij podrli, ko so v 18. stoletju zgradili novo cerkev z dvema zvonikoma ob fasadi. Velika baročna prezidava je bila nujna, saj je cerkev medtem postala znana kot božja pot, k njej pa so romali številni verniki, zaradi katerih je prvotna cerkev postala premajhna.
Sv. Trojica se je skozi zgodovino razvijala zlasti zaradi romarske poti in avguštinskega samostana. Radgonski avguštinci so cerkev prevzeli leta 1663. Ob cerkvi so v letih 1665 in 1692 zgradili samostanski kompleks. Samostan je bil razpuščen leta 1787, vendar so avguštinci takrat nastalo župnijo vodili vse do leta 1812. Sledili so jim svetni duhovniki, njim pa leta 1854 frančiškani, ki jo upravljajo še danes.
Jeseni leta 1910 se je v Sv. Trojico za pol leta preselil Ivan Cankar in pri prijatelju Alojzu Kraigherju napisal Lepo Vido.
Zbirka drobnih tiskov v Univerzitetni knjižnici Maribor hrani razglednice Sv. Trojice s panoramo kraja, znamenito cerkvijo in drugimi motivi iz različnih časovnih obdobij.
